Franja

Zadetki iskanja

  • ležáti (-ím) imperf.

    1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
    ležati v postelji stare a letto
    ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
    ležati kot mrtev giacere immobile
    ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
    ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale

    2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
    tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
    na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati

    3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con

    4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
    dežela leži na severu la regione si trova nel nord
    organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale

    5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
    po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte

    6. (izraža stanje osebka)
    ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
    ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
    ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
    igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
    pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
    to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
    do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
    povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
    pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
    odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
    vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
    ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
    ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
    pren. ležati v prahu giacere nella polvere
    ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
    pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
    mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
    ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
  • cubare, cubarsi1 v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ cubo) star. ležati; počivati
  • cucciare v. intr. (pres. cuccio) leči, ležati:
    cuccia giù!, cuccia! lezi!
  • giacere* v. intr. (pres. giaccio)

    1. ležati:
    giacere supino ležati vznak
    giacere bocconi ležati na trebuhu
    giacere sul fianco ležati na boku
    giacere infermo ležati bolan
    qui giace tu počiva, tu leži (na nagrobnikih)
    il paese giace in una valle vas leži v dolini

    2. ležati, biti neizkoriščen, mrtev, nedejaven; nenaložen, neinvestiran:
    il capitale giaceva inutilizzato kapital je ležal neizkoriščen
    la domanda giace negli uffici prošnja leži nerešena v pisarni
  • riposare2

    A) v. intr. (pres. ripōso)

    1. počivati; ekst. spati; mirovati, pomiriti se:
    riposare sugli allori pren. počivati na lovorikah
    riposare in pace evfemistično počivati v miru
    senza riposare brez prestanka

    2. agr. počivati, odpočiti si (neobdelana zemlja)

    3. sedeti, ležati, opirati se (tudi pren.); zaupati, zanesti, zanašati se: zanašati se na obljubo (koga)

    B) v. tr. nuditi počitek:
    una lettura che riposa la mente branje, ob katerem si glava odpočije

    C) ➞ riposarsi v. rifl. (pres. mi ripōso) počivati, odpočiti se, odpočiti si
  • risiēdere v. intr. (pres. risiēdo)

    1. (stalno) prebivati; nahajati se

    2. pren. biti (v), ležati:
    la causa del suo successo risiede nel costante impegno vzrok njegovega uspeha je nenehno prizadevanje
  • baciare

    A) v. tr. (pres. bacio)

    1. poljubiti:
    baciare qcn. in fronte, sulle labbra poljubiti koga na čelo, na usta
    bacio, baciamo le mani! moj, naš poklon (oblika pozdrava na Siciliji)
    PREGOVORI: la fortuna ti ha baciato in fronte preg. sreča se ti je nasmehnila

    2. pren. rahlo se dotakniti; božati:
    il colle era baciato dal sole sonce je božalo grič
    baciare il fiasco hlastno piti
    baciare la polvere knjižno ležati v prahu

    B) ➞ baciarsi v. rifl. (pres. ci baciamo) poljubiti se, poljubljati se
  • bocconi avv. na trebuhu (ležeč):
    giacere bocconi ležati na trebuhu
    cadere bocconi pasti na trebuh
  • bók (-a) m

    1. fianco (tudi ekst.); anca:
    dati roke v bok mettere le mani sui fianchi
    ležati na boku giacere sul fianco
    desni, levi bok fianco destro, sinistro
    migati z boki muovere le anche

    2. (stranski, vzdolžni del) fianco, fiancata, lato, banda; costa:
    avto se je prevrnil na bok l'auto si capovolse sul fianco
    navt. desni, levi bok ladje murata destra, sinistra
    krmni, premčni bok quartiere poppiero, prodiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    udariti nasprotnika z boka attaccare il nemico di fianco
    pren. postaviti koga komu ob bok paragonare qcn. a
    stati bok ob boku stringersi stretti stretti
  • bólnica (-e) f med. ospedale; knjiž. nosocomio:
    odpeljati v bolnico ricoverare all'ospedale, ospedalizzare
    ležati v bolnici stare all'ospedale
    zapustiti bolnico lasciare l'ospedale, essere dimesso dall'ospedale
    civilna, vojaška bolnica ospedale civile, militare
    splošna bolnica ospedale generale
    otroška bolnica ospedale pediatrico
    bolnica za duševne bolezni ospedale psichiatrico
  • dúša (-e) f

    1. rel. anima, animo:
    človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
    skrbeti za dušo aver cura della propria anima
    pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
    pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
    pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

    2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
    občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
    značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
    človek dobre duše una buon'anima
    lepa duša anima bella
    pesniška duša anima poetica
    slovanska duša l'anima slava
    v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

    3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
    mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
    pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
    živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

    4. (najpomembnejši del, člen) anima:
    duša akcije l'anima dell'impresa

    5. (osrednji del) anima:
    žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

    6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz vse duše con tutta l'anima
    stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
    ležati na duši gravare l'anima, tormentare
    biti pri duši piacere
    biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
    z dušo in telesom anima e corpo
    eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
    izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
    komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
    črna duša anima nera
    komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
    privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
    predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
    vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
    lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo
  • krí1 (krví) f

    1. fiziol. sangue:
    kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
    kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
    dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
    izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
    strjena kri sangue coagulato
    rdeč kot kri rosso sangue
    človeška, živalska kri sangue umano, animale
    biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
    ožuljen do krvi coi piedi feriti
    s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
    puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
    dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
    pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
    darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
    boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue

    2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
    krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
    biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
    ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
    pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
    kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
    kri se mu je umirila si è calmato
    to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue

    3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
    (človek) mešane krvi di sangue misto
    kri njene krvi sangue del suo sangue
    biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
    modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri ni voda buon sangue non mente
    kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
    pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
    (nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
    kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
    pren. postati meso in kri realizzarsi
    piti (komu)
    kri succhiare il sangue (a)
    pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
    biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
    zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
    imeti ribjo kri non scomporsi mai
    po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
    mlaka krvi lago, pozzo di sangue
    pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
    koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
    med. naval krvi congestione
    transfuzija krvi trasfusione del sangue
    anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
    PREGOVORI:
    mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
    mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza
  • mōrdere* v. tr. (pres. mōrdo)

    1. ugrizniti, gristi:
    mordere il freno pren. težko prenašati
    mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
    mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati

    2. nagristi, razjedati:
    l'acido morde il ferro kislina razjeda železo

    3. pren. zaslužiti

    4. pren. zajedati se (v); mučiti:
    un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
    il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
  • nezavést (-i) f

    1. incoscienza:
    biti, ležati v nezavesti essere senza coscienza, privo di sensi
    pasti v nezavest perdere coscienza, svenire
    smejati se do nezavesti ridere a crepapelle
    biti pijan, utrujen do nezavesti essere ubriaco fradicio, stanco morto

    2. redko (podzavest) subcosciente
  • polvere f

    1. prah:
    una nuvola di polvere oblak prahu
    gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
    mangiare la polvere požirati prah; pren. biti premagan
    mordere la polvere pren. ležati v prahu
    scuotersi la polvere di dosso otresti si prah z obleke; pren. otresti se skrbi, sitnosti

    2. prah (iz neke snovi):
    polvere di carbone premogovni prah
    polvere di Cipro puder
    in polvere v prahu
    ridurre in polvere zmleti; pren. popolnoma uničiti

    3.
    polvere, polvere da sparo smodnik:
    avere molta polvere da sparare pren. imeti veliko streliva na zalogi
    dar fuoco alle polveri pren. začeti sovražnosti (tudi pren.);
    sentire odor di polvere vohati smodnik (tudi pren.)

    4. ekst. prah:
    siamo fatti di polvere e in polvere ritorneremo prah smo in v prah se povrnemo
  • poròd (-óda) m med. parto:
    imeti težek porod avere un parto difficile, laborioso
    ležati na porodu essere vicina a partorire
    kleščni porod parto con il forcipe
    normalni, prezgodnji porod parto normale, prematuro
    porod s carskim rezom parto cesareo
    porod z zadnjico naprej parto podalico
  • póstelja (-e) f letto; ekst. (ležišče) posto letto; (prenočišče) pernottamento;
    postlati, pospraviti posteljo fare, rifare il letto
    preobleči posteljo cambiare le lenzuola, cambiare il letto
    uleči se na posteljo, v posteljo mettersi a letto, sdraiarsi sul letto
    stranici, zglavje postelje sponde, capo del letto
    postelja za dve osebi letto a due piazze
    zakonska postelja letto matrimoniale
    zložljiva postelja letto ripiegabile
    močiti posteljo bagnare il letto
    pren. dvigniti iz postelje (zbuditi) buttare giù dal letto
    pren. prikleniti, prikovati na posteljo inchiodare al letto
    iti zgodaj v posteljo andare a letto con le galline, andare a letto presto
    evf. iti s kom v posteljo andare a letto con qcn.
    pren. cel dan prekladati se po postelji starsene a letto tutto il santo giorno
    pren. dajati kaj na Prokrustovo posteljo mettere qcs. sul letto di Procuste
    ležati na smrtni postelji essere sul letto di morte
    jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla tavola e dal letto
  • práh (-ú) m polvere; pejor. polverone; agr. polvere:
    brisati prah spolverare
    otresti si prah z obleke scuotersi la polvere di dosso
    zmleti v prah ridurre in polvere (tudi pren.)
    brisalec prahu spolveratore
    kakavov prah polvere di cacao
    premogovni prah polvere di carbone
    jajca v prahu uova in polvere
    geol. kozmični prah polvere cosmica
    mleko v prahu latte in polvere
    sladkor v prahu zucchero a velo
    sesuti se v prah fallire
    spremeniti v prah in pepel mettere a ferro e fuoco
    ležati v prahu giacere nella polvere
    dvigniti mnogo prahu sollevare un gran polverone
    bibl. prah si in v prah se povrneš sei polvere e polvere ritornerai
  • priléči se (-léžem se) | prilégati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. fare bene, piacere:
    zjutraj se mi prileže ležati la mattina mi piace crogiolarmi sotto le coperte
    dobra kava se zmeraj prileže un buon caffè fa sempre bene

    2. calzare, combaciare, connettere; stare, vestire bene; strojn. indentare:
    čevlji se prilegajo le scarpe calzano benissimo
    plašč se ti odlično prilega il cappotto ti sta, ti si attaglia perfettamente
    zgornja in spodnja čeljust, zobna loka se prilegata le due mandibole, i due archi dentari combaciano
    strojn. kolesje se prilega l'ingranaggio indenta
    rdeča barva se ji prilega il rosso le sta bene, le si addice
    obleka se ne prilega dobro vratu l'abito non accolla bene
  • smŕten (-tna -o) adj.

    1. della morte, mortale, letale, esiziale, micidiale, capitale, fatale;
    kačji pik je lahko smrten il morso della vipera può essere letale
    smrtna rana ferita mortale
    smrtni sovražnik nemico mortale
    smrtna kazen pena capitale

    2. (umrljiv) mortale:
    vsi smo smrtni tutti siamo mortali

    3. pren. mortale, di tomba:
    smrtno sovraštvo odio mortale
    smrtna tišina silenzio di tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ležati na smrtni postelji agonizzare
    spati smrtno spanje essere morti
    smrtna obsodba condanna a morte
    rel. smrtni greh peccato mortale, capitale
    šport. smrtni skok salto mortale
    šport. smrtni zavoj spirale della morte
    zool. smrtni sel nunzio della morte (Blaps mortisaga)