Franja

Zadetki iskanja

  • líti (líjem) imperf. ➞ zaliti

    1. diluviare, piovere (a dirotto), cadere, scorrere, grondare; inondare

    2. (liti solze) piangere, versare lacrime; (liti luč) mandare luce:
    luna lije bled svit la luna manda una luce pallida

    3. knjiž. (širiti se) diffondersi, spargersi

    4. (množično se premikati) riversarsi:
    po vseh poteh so lili begunci v mesto per tutte le strade si riversavano i profughi alla volta della città

    5. impers. piovere:
    lije kakor iz škafa, vedra, kakor za stavo piove a catinelle, a dirotto

    6. (ulivati) fondere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
    pog. kar lilo je iz njega aveva una forte diarrea
  • diluviare v. intr. (pres. diluvio)

    1. liti (dež)

    2. pren. (obilno) padati; usuti se:
    le sassate diluviavano usula se je toča kamenja
  • grondare

    A) v. intr. (pres. grondo) kapljati, cureti; ekst. liti:
    il sudore gli grondava dalla fronte pot mu je lil s čela

    B) v. tr. teči, liti:
    la ferita gronda sangue iz rane teče kri
    mani che grondano sangue pren. krvave roke; roke, ki so se umazale s krvjo
  • inondare v. tr. (pres. inondo)

    1. poplaviti, poplavljati; preplaviti, preplavljati (tudi pren.):
    il fiume ha straripato inondando la campagna reka je prestopila bregove in preplavila polje
    inondare un paese coi propri prodotti preplaviti deželo s svojimi proizvodi

    2. pren. teči v potokih, liti:
    lacrime amare gli inondavano il viso grenke solze so mu zalile obraz
  • spargere*

    A) v. tr. (pres. spargo)

    1. raztresti, raztresati; posuti, posipati

    2. razkropiti

    3. razliti: polivati; liti; prelivati:
    spargere il vino politi vino
    spargere lacrime točiti solze
    spargere sangue prelivati kri; biti ranjen, ubit
    spargere sudore znojiti se (tudi pren.)

    4. razlivati, izžarevati (luč, toploto)

    5. raznesti, raznašati; razširiti (novico)

    B) ➞ spargersi v. rifl. (pres. mi spargo)

    1. razkropiti se

    2. razširiti, razširjati se; raznesti, raznašati se (novica)
  • versare1

    A) v. tr. (pres. vērso)

    1. izliti, izlivati, naliti; puščati; iztresti:
    versare da bere natočiti pijače
    la botte versa sod pušča
    versare la farina sul tagliere stresti moko na desko za rezanje

    2. ekst. liti; točiti:
    versare fiumi d'inchiostro pren. veliko pisati o
    versare lacrime točiti solze
    versare il proprio sangue per la patria umreti za domovino

    3. ekst. zliti, zlivati, razliti:
    versare il brodo per terra razliti juho po tleh
    versare la colpa su qcn. pren. zvaliti, zvrniti krivdo na koga

    4. ekst. izlivati se (reka):
    la Sava versa le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo

    5. pren. zaupati, odkriti:
    versare pene in seno a qcn. zaupati komu svoje tegobe

    6. vplačati, plačati:
    versare una rata plačati obtok
    versare una somma vplačati znesek

    B) ➞ versarsi v. rifl. (pres. mi vērso)

    1. razliti se; raztresti se

    2. zlivati se (tudi pren.)
  • právdarstvo (-a) n

    1. litigiosità; propensione per le liti in tribunale

    2. star. avvocatura
  • kábel2 (-bla) m star. (škaf) mastello:
    pren. liti kot iz kabla piovere a secchi, a dirotto
  • lít (-a -o) adj. fuso:
    liti beton calcestruzzo compresso
    lito steklo vetro stampato
    lito železo ghisa
  • piōvere*

    A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
    piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
    non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
    piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
    tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež

    B) v. intr.

    1. pren. deževati; pasti, padati:
    piovere dal cielo pren. pasti z neba

    2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
    da dove sei piovuto? odkod si se vzel?
  • secchia f

    1. vedro:
    fare come le secchie iti gor in dol

    2. vedro (vsebina):
    a secchie obilno
    piovere a secchie liti kot iz škafa

    3. pog. slabš. piflar

    4. vedro (stara prostorninska mera)
  • sósed (-éda) m

    1. vicino; dirimpettaio:
    spori s sosedom liti, contrasti col vicino

    2. pl. sosedi, sosedje vicini; finitimi:
    naši italijanski sosedje i nostri vicini italiani
    PREGOVORI:
    dober sosed je boljši kot devet stricev casa che ha il buon vicino, val più qualche fiorino
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • véčen (-čna -o) adj.

    1. eterno; knjiž. sempiterno:
    prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
    rel. večno življenje la vita eterna
    večno mesto la città eterna

    2. eterno; perenne, perpetuo:
    večni sneg nevi perenni
    živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
    biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

    3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
    večna resnica verità eterna, immutabile

    4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
    večni prepiri continue liti

    5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
    večni mladenič l'eterno giovanotto
    knjiž. večni žid l'ebreo errante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
    pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
    rel. večni ogenj il fuoco eterno
    večni sodnik Dio (in veste di giudice)
    večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
    večna luč luce eterna
    večne zaobljube voti perpetui, solenni
    pren. večni študent eterno studente
    šah. večni šah scacco perpetuo
  • vnémati (-am) | vnéti (vnámem)

    A) imperf., perf.

    1. accendere, incendiare

    2. pren. infiammare, instillare; aizzare:
    vnemati prepire aizzare liti
    vnemati ljubezen do knjig, do glasbe instillare l'amore per i libri, per la musica

    3. pren. eccitare, entusiasmare; incitare, sollecitare:
    predstava je gledalce vnela lo spettacolo entusiasmò il pubblico
    vneti otroke za šport entusiasmare i bambini per lo sport

    B) vnémati se (-am se) | vnéti se (vnámem se) perf., imperf. refl.

    1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
    v dimniku so se vnele saje nel camino ha preso fuoco la fuliggine

    2. pren. (sveteč se pojaviti) lampeggiare, balenare (fulmine)

    3. med. infiammarsi

    4. pren. divampare; scoppiare:
    zaradi mejnih sporov so se vneli ostri spopadi a causa delle controversie per le zone di confine, divamparono duri scontri

    5. pren. vnemati se za, vneti se za entusiasmarsi, essere entusiasta, accogliere entusiasticamente; infervorarsi; innamorarsi di:
    vneti se za nek predlog accogliere entusiasticamente una proposta
  • zdráha (-e) f baruffa, litigio, alterco:
    biti samo za zdraho essere buoni solo per suscitare liti, baruffe
Število zadetkov: 16