Franja

Zadetki iskanja

  • kráva (-e) f

    1. vacca; mucca:
    krava muka, prežvekuje la mucca muggisce, rumina
    krava je povrgla la vacca ha figliato
    molsti, pasti kravo mungere, pascolare la mucca
    belkasta, lisasta krava vacca col mantello bianco, col mantello pezzato
    molzna krava vacca da latte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    temu bi se še krave smejale farebbe ridere i polli
    pren. saj nisva skupaj krav pasla ma come si permette!
    kravo s svedrom dreti mettere il carro davanti ai buoi
    to se je zgodilo, ko sem še krave pasel è successo quando portavo ancora i pantaloni corti
    pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spremere
    vet. bolezen norih krav malattia delle vacche pazze
    prilegati se kot kravi sedlo essere come un pugno nell'occhio, discordare, stonare
    pijan ko krava ubriaco fradicio
    pren. sveta krava vacca sacra

    2. vulg. zoticone; ubriacone

    3. zool. pl. morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi
  • vacca f

    1. krava:
    latte di vacca kravje mleko
    vacca da latte krava molznica
    malattia delle vacche pazze bolezen norih krav
    tempo di vacche grasse pren. debela leta, blaginja
    tempo di vacche magre pren. suha leta, kriza

    2. kulin. govedina, goveje meso

    3. pren. slabš. vlačuga, pocestnica

    4.
    lingua di vacca obrt zlatarsko, kotlarsko nakovalce

    5.
    far la vacca pren. lenariti
    finire in vacca pren. propasti

    6. ekst. slabš. debeluh, debeluhinja
  • vaccina f

    1. krava; govedo

    2. kulin. goveje meso

    3. kravjak
  • mucca f zool. krava mlekarica
    PREGOVORI: anche le mucche nere danno il latte bianco preg. tudi črna krava daje belo mleko; videz vara
  • ritina f zool. orjaška morska krava, Stellerjeva morska krava (Hydrodamalis stelleri)
  • bigio agg. (m pl. -gi)

    1. siv; temen, črn; oblačen:
    cielo bigio temno, črno nebo
    tempo bigio oblačno vreme

    2. pren. neodločen, dvoličen (zlasti v politiki)
    PREGOVORI: di notte i gatti sono bigi preg. ponoči je vsaka krava črna
  • bôsti (bôdem)

    A) imperf.

    1. pungere, ferire (tudi pren.):
    trnje me bode le spine mi pungono
    bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo

    2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
    iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
    oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano

    3. (riniti iz česa) spuntare:
    žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
    pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
    pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
    krava bode la mucca da cornate

    B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture

    C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
    pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
    pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per
  • buio

    A) agg.

    1. temen:
    tempo buio oblačno, temačno vreme

    2. pren. mračen, žalosten:
    essere buio in viso biti mračnega obraza

    3. težko razumljiv

    B) m

    1. tema, mrak:
    buio pesto, fitto, che si affetta trda tema, gosta tema
    buio come in gola al lupo tema kot v rogu
    a buio, sul buio ob mraku
    al buio v temi
    farsi buio mračiti se
    avvolto nel buio neznan, skrivnosten
    essere al buio di qcs. ničesar ne vedeti o čem
    fare un salto nel buio pren. skočiti v vodo; lotiti se česa na slepo

    2. pren. pomanjkanje:
    buio di notizie pomanjkanje novic
    PREGOVORI: al buio tutte le gatte sono bigie preg. ponoči je vsaka krava črna
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • frisone

    A) agg. geogr. frizijski:
    vacca frisona, frisona krava frizijske pasme

    B)

    1. m (f -na) Frizijec, Frizijka

    2. m jezik frizijščina
  • frutto m (pl. -ti)

    1. plod, sad, sadež:
    i frutti dei campi poljski plodovi
    albero da frutto sadno drevo
    frutto fuori stagione pren. nadloga
    frutto proibito pren. prepovedani sad
    vacca da frutto plemenska krava
    frutti di mare morski sadeži

    2. pren. plod, rezultat, proizvod, dosežek:
    frutto dell'amore plod ljubezni, nezakonski otrok
    il frutto dell'educazione vzgojni rezultat
    senza frutto brez haska
    a che frutto? čemu?

    3. pren. korist, dobiček:
    azienda che non dà frutti podjetje, ki ne prinaša dobička

    4. ekon. obresti
    PREGOVORI: dal frutto si conosce l'albero preg. po sadu se drevo spozna
  • guidaiōlo

    A) m (f -la)

    1. žival vodnica

    2. šalj. vodnik, vodnica

    B) agg. ki vodi:
    vacca guidaiola krava vodnica
  • krávica (-e) f dem. od krava vacchetta:
    pren. pasti kravice stare bocconi (del neonato)
  • krvávo adv.

    1. sanguinosamente:
    krava krvavo mokri la mucca orina sangue
    knjiž. krvavo rdeč sanguigno

    2. terribilmente, atrocemente; forte; caro:
    krvavo plačati pagar caro, pagarla cara
    krvavo potrebovati avere un forte, pressante bisogno
    krvavo primanjkovati essere in grave penuria
    krvavo zaslužen denar denaro guadagnato a prezzo di grandi sforzi, di grandi sacrifici
    pretepsti koga do krvavega bastonare uno a sangue
  • lattifero agg.

    1. mlečen, ki daje mleko:
    mucca lattifera krava mlekarica

    2. anat. mlečen, laktiferen:
    canale lattifero mlečni vod

    3. mlečen, ki izloča mleček
  • mléčen (-čna -o) adj.

    1. di, del latte; al latte; latteo; lattato:
    mlečne jedi pietanze al latte
    mlečna juha minestra lattata

    2. (podoben mleku) latteo;
    mlečno steklo vetro opaco, lattimo

    3. agr. non maturo (granturco)

    4. pren. giovane, inesperto, imberbe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kem. mlečna kislina acido lattico
    mlečna krava vacca lattifera
    bot. mlečna pečenica lattario, lattaiolo (Lactarius deliciosus)
    gost. mlečna restavracija latteria, ristorante del latte
    anat. mlečna žleza ghiandola mammaria
    mlečni brat fratello di latte
    mlečni zob dente di latte, lattaiolo
    med. pog. mlečne krastice lattime
    mlečni gostomer lattodensimetro
    mlečni izdelki latticini
    vet. mlečni prašiček lattone, lattonzolo
    vet. mlečni teliček lattone
  • mólsti (mólzem) imperf.

    1. agr. mungere:
    ročno, strojno molsti mungere a mano, meccanicamente
    krava dobro, slabo molze la vacca da molto, poco latte

    2. pren. mungere, sfruttare
  • mólzen (-zna -o) adj.

    1. della mungitura, per la mungitura:
    molzni stroj mungitrice

    2. lattifero (vacca):
    pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spennare
  • pēzza f

    1. kos blaga; krpa:
    metterci una pezza pren. za silo skrpati
    trattare uno come una pezza da piedi pren. s kom ravnati brezobzirno

    2. kos, odlomek:
    pezza d'appoggio pisni dokaz, potrdilo o plačilu; pren. dokazno gradivo

    3. obdobje:
    da lunga pezza od zdavnaj, že dolgo časa

    4. kovanec

    5. madež; lisa, pika:
    una mucca bianca a pezze marroni bela krava z rjavimi lisami
  • pijàn (-ána -o) adj.

    1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
    pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio

    2. pren. ebbro;
    pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
    belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
    motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
    pijana veselica gozzoviglia, bagordo
    PREGOVORI:
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas