kméčki (-a -o) adj. contadino, contadinesco, rurale; di campagna, delle campagne, rustico:
kmečko prebivalstvo popolazione contadina, delle campagne
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
kmečka hiša casa contadina, rustica
kmečka jed piatto contadino
pren. braniti se česa kakor kmečka nevesta rifiutare ostinatamente qcs., rifiutare per imbarazzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. kmečka lastovka rondine (Hirundo rustica)
bot. kmečki tobak nicoziana (Nicotiana rustica)
hist. kmečki upori rivolte contadine
Zadetki iskanja
- contadinēsco agg. (m pl. -chi)
1. kmečki:
alla contadinesca po kmečko
2. (villano, grossolano) kmetavzarski, neotesan, grob - contadino
A) m (f -na)
1. kmet, kmetica
2. slabš. kmetavzar, grobijan
B) agg. kmečki
PREGOVORI: contadini, scarpe grosse e cervelli fini preg. kmečki švedri, bister um - geōrgico agg. (m pl. -ci) lit. poljedelski, kmečki, georgičen:
poema georgico georgika - paesano
A) agg. vaški; kmečki, podeželski:
alla paesana po kmečko
B) m (f -na)
1. vaščan, vaščanka; kmet, kmetica; podeželan, podeželanka
2. nareč. rojak, rojakinja - rurale
A) agg. kmetijski, kmečki; poljedelski:
banca rurale zadružna posojilnica
popolazione rurale kmečko prebivalstvo
B) m kmečki človek, kmet - rusticale agg. knjižno kmečki, podeželski, rustikalen
- rusticano agg. kmečki, podeželski
- rustico
A) agg. (m pl. -ci)
1. kmečki, podeželski
2. pren. neotesan; ekst. odljuden, plah; ekst. naraven, pristen
3. gradb. nedodelan:
legatura alla rustica tisk brošura
B) m
1. kmečko poslopje; lopa
2. gradb. nedodelano, neometano poslopje
3.
rustici kulin. mesni štruklji - villanesco agg. (m pl. -chi) kmečki, preprost
- villereccio agg. (m pl. -ci; f pl. -ce) kmečki, podeželski
- agriturismo m kmečki turizem
- agrituristico agg. (m pl. -ci) nanašajoč se na kmečki turizem
- casale m
1. kmečki zaselek
2. kmečka hiša (na samem) - contadinēllo m (f -la) pomanjš. od ➞ contadino kmetič; kmečki fant, kmečko dekle
- jacquerie tujka franc. f invar. žakerija; kmečki upor (v Franciji)
- kmétski (-a -o) adj. glej kmečki
- ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
ljudje in živali uomini e bestie
prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
ljudje, odprite! gente, aprite!
hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
mali ljudje gente, uomini della strada
pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
ljudje starega kova gente di vecchio stampo
ljudje na mestu gente a posto, onesta
PREGOVORI:
vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto - otròk (-ôka) m
1. bambino, bambina:
pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
posvojiti otroka adottare un bambino
lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare
2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
nezaželen otrok figlio indesiderato
nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
edini otrok figlio unico
otroci iz prvega zakona figli di primo letto
nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
izgubiti otroka abortire
odpraviti otroka abortire
3. pren. figlio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
saj nisi otrok non sei mica un bambino
ne bodi tak otrok non fare lo stupido
dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
pog. delati otroke fare figli
imeti otroka pri prsih allattare il bambino
odstaviti otroka svezzare il bambino
pričakovati otroka aspettare un bambino
biti velik otrok essere un ingenuo
pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
ubogi otrok! povera creatura!
večni otrok eterno fanciullo
čudežni otrok fanciullo, prodigio
bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
otrok navade consuetudinario
PREGOVORI:
veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero - proletariát (-a) m proletariato:
industrijski, kmečki proletariat proletariato industriale, agricolo
mestni, vaški proletariat proletariato urbano, delle campagne