Franja

Zadetki iskanja

  • kjér

    A) adv. glej kjerkoli | kjersibodi

    B) konj. (v oziralnih stavkih) dove:
    odpelji jih tja, kjer ni nevarnosti portali (là) dove non c'è pericolo
  • dove

    A) avv.

    1. kje, kam:
    da, di dove od kod
    per dove kod

    2. kjer, kamor, koder

    3. nekje... nekje, drugje:
    dove più dove meno nekje več, drugje manj

    B) cong. če, ko:
    dove tu avessi bisogno, avvertimi če bi kaj potreboval, mi sporoči

    C) m invar. kraj, točno mesto:
    non sapere né il dove né il quando ne vedeti ne kje ne kdaj
    in ogni dove, per ogni dove vsepovsod
  • ove

    A) avv. knjižno

    1. kjer

    2. povsod

    B) cong. knjižno

    1. v kolikor, v primeru, da

    2. medtem ko, pa
  • allargatura f razširitev, povečanje; mesto, kjer se kaj razširi
  • caffeifero agg. ki prideluje kavo; kjer se prideluje kava:
    regione caffeifera področje, kjer pridelujejo kavo
  • dovunque avv.

    1. kjer koli, kamor koli

    2. povsod
  • ovunque avv. knjižno (dovunque) kjer koli, koder koli; povsod
  • ardere*

    A) v. tr. (pres. ardo)

    1. sežigati, kuriti:
    ardere la legna kuriti drva
    legna da ardere drva (za kurjavo)

    2. presušiti, požgati:
    il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke

    3. pren. razvneti, podžigati:
    lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi

    B) v. intr. knjižno

    1. goreti:
    il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
    ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice

    2. žgati, pripekati:
    senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce

    3. pren. knjižno divjati:
    accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež
  • cêsar (-árja) m imperatore; knjiž. cesare:
    avstrijski, etiopski, rimski cesar imperatore d'Austria, di Etiopia, romano
    za cesarja Jožefa II. sotto il regno dell'imperatore Giuseppe II
    bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega date a Cesare quel che è di Cesare e a Dio quel che è di Dio
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo
  • čoháti (-ám) imperf. ➞ počohati

    1. grattare:
    pog. ne čohaj se, kjer te ne srbi non ficcare il naso in cose che non ti riguardano

    2. strigliare
  • dláka (-e) f

    1. anat. pelo:
    puliti si dlake strapparsi i peli

    2. (živalska dlaka) pelo, peli:
    naježiti dlako arricciare il pelo
    odeja iz kamelje dlake coperta di pelo di cammello

    3. (psovka) minchione, coglione, babbeo:
    molči, ti suha dlaka e tu, coglione, sta' zitto!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. cepiti dlako spaccare il capello in quattro
    iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo, cavillare, sofisticare
    pren. pog. mu gre vse po dlaki gli è andata sempre bene
    pren. ne imeti dlake na jeziku non aver peli sulla lingua
    PREGOVORI:
    kjer osel leži, dlako pusti la bestia dove si ferma lascia il segno
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
  • dobíček (-čka) m

    1. guadagno, profitto, lucro; ricavo:
    prinašati dobiček essere redditizio
    masten dobiček profitto enorme
    prodajati z dobičkom vendere con (notevole) guadagno
    ekon. čisti dobiček guadagno netto
    vojni dobiček profitti di guerra

    2. (korist) profitto, guadagno, utile, provento, vantaggio:
    pri vsaki stvari gledati samo na dobiček guardare sempre soltanto al proprio utile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti na dobičku guadagnarci
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima fra due litiganti il terzo gode
  • dvá (-é -é) numer.

    1. due:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    korakati po dva in dva marciare in fila per due
    delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
    pejor. stara dva i genitori
    otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

    2. dva, tri (za izražanje približnosti):
    že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

    3. (izraža manjšo količino) due:
    do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
    imeti dve bradi avere il doppio mento
    držati se v dve gube essere, stare piegato in due
    pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi male fa, male aspetti
  • fiato m

    1. dih, sapa:
    scaldare le mani col fiato greti si roke z dihom
    trattenere il fiato zadržati dih
    prender fiato malo si oddahniti, zajeti sapo
    sprecare il fiato zastonj govoriti, zastonj se truditi
    avere il fiato grosso sopsti
    restare senza fiato pren. biti presenečen
    strumenti a fiato pihala
    in un fiato, d'un fiato na mah, naenkrat, hipoma, na dušek:
    bere d'un fiato izpiti na dušek

    2. pl. glasba pihala

    3. šport kondicija, vzdržljivost

    4. knjižno sapa, vetrič
    PREGOVORI: finché c'è fiato c'è speranza preg. človek upa, dokler živi; kjer je življenje, je tudi upanje
  • grattare

    A) v. tr. (pres. gratto)

    1. praskati, čohati:
    grattarsi la testa praskati se po glavi
    grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
    grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
    grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
    grattare gli orecchi a qcn. laskati komu

    2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
    grattare il formaggio strgati sir
    grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu

    3. pren. pog. ukrasti, suniti:
    si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico

    B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami
  • hrána (-e) f

    1. cibo, nutrimento, alimento; vitto; piatto;
    rastlinska, živalska hrana nutrimento vegetale, animale
    kuhana, surova hrana cibo cotto, crudo
    dietna, izdatna, kalorična hrana cibo dietetico, abbondante, calorico
    domača, gostinska hrana cucina casalinga, di trattoria
    najljubša hrana il piatto preferito
    suha, topla hrana piatto freddo, caldo
    pension, kjer imajo hrano in stanovanje una pensione con (assicurato) vitto e alloggio

    2. pren. nutrimento, cibo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti na hrani v gostilni mangiare in trattoria
    imeti koga na hrani tenere uno a pensione
    poskrbeti za duševno hrano ljudi aver cura del nutrimento spirituale del prossimo
    biol., kem. beljakovinska hrana alimento proteico
    pren. topovska hrana carne da cannone
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • izgubíti (-ím) | izgúbljati (-am)

    A) perf., imperf. perdere; smarrire:
    izgubiti dokumente perdere i documenti
    izgubiti svojce perdere i parenti
    izgubiti barvo, lesk perdere il colore, lo smalto; scolorire
    izgubiti sluh, vid perdere l'udito, la vista
    izgubiti zavest perdere coscienza
    izgubiti bitko perdere la battaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. učenec je izgubil leto lo scolaro ha perso l'anno
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo
    izgubljati ugled v javnem mnenju scadere nell'opinione pubblica
    pren. izgubiti srce innamorarsi
    pren. izgubiti tla pod nogami perdere terreno sotto i piedi
    izgubiti višino (letalo) perdere quota
    pren. izgubiti živce perdere i nervi
    pren. izgubiti kaj iz vida perdere qcs. di vista
    šport. izgubiti plošček, žogo perdere il puck, il pallone
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo

    B) izgubíti se (-ím se) | izgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. perdersi:
    izgubiti se v gozdu perdersi nel bosco
    za fantom se je izgubila vsaka sled dal giovane si sono perdute tutte le tracce

    2. (postati, postajati neviden, neslišen) perdersi:
    pokrajina se je izgubljala v megli il paesaggio si perdeva nella nebbia

    3. (skoraj neopazno oditi) sparire, eclissarsi; svignarsela:
    gostje so se drug za drugim izgubljali gli ospiti si eclissavano uno dopo l'altro

    4. (prenehati biti, obstajati) estinguersi; scomparire:
    stare navade se izgubljajo le vecchie usanze vanno scomparendo

    5. (biti prevelik, previsok) sguazzare:
    izgubiti se v obleki sguazzare nel vestito
  • járek (-rka) m

    1. canale, fosso, fossato; solco:
    drenažni, namakalni, odtočni (odvodni)
    izsuševalni, zbiralni jarek canale di drenaggio, di irrigazione, di scolo, di bonifica, collettore
    grajski jarek fossato
    obcestni jarek fossa, fossato
    šport. jarek z vodo riviera
    geol. oceanski jarki fosse oceaniche

    2. voj. trincea

    3. anat. (podolgovata vdolbina na telesu) solco:
    zadnjični jarek solco rettale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pošta kabelski jarek cunicolo per cavi
    geol. tektonski jarek solco tettonico
    PREGOVORI:
    mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most giovinezza: nulla saviezza
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole