Franja

Zadetki iskanja

  • kdó (kóga) pron.

    1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
    kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
    s kom se pogovarjaš? con chi parli?
    kdo je kdo? chi è?

    2. (v retoričnem vprašanju) chi:
    kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!

    3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
    naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
    naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
    delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
    pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
    pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
    kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
    PREGOVORI:
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • altri pron. invar.

    1. kdo drug:
    altri dirà kdo drug bi dejal
    non altri che nihče (drug) razen, samo
    non c'è altri che lui che possa farcela nikomur razen njemu ne bo uspelo, samo njemu bo uspelo

    2. (ne)kdo:
    non vorrei che altri mi fraintendesse ne bi hotel, da bi me kdo napak razumel
    taluno, qualcuno... altri ta... oni:
    taluno dice una cosa, altri un'altra ta pravi nekaj, oni nekaj drugega
  • nessuno

    A) agg.

    1. noben:
    non ho nessun dubbio nimam nobenega dvoma, nikakor ne dvomim

    2. kak, kakšen (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    fammi sapere se ti serve nessun aiuto sporoči mi, če potrebuješ kakšno pomoč

    B) pron.

    1. nihče:
    nessuno osa contraddirlo nihče se mu ne upa ugovarjati
    figli di nessuno najdenčki
    terra di nessuno nikogaršnja zemlja

    2. kdo, nekdo (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    è venuto nessuno a cercarmi? ali me je kdo iskal?

    C) m (le sing.) niče:
    crede di essere qualcuno ma è proprio nessuno domišlja si, da je nekdo, a je le navadno niče
  • chi

    A) pron. kdor:
    chi cerca, trova kdor išče, najde
    esco con chi mi pare hodim, s komer hočem

    B) pron.

    1. kdor:
    si salvi chi può reši se, kdor se more
    chi volesse provare, è libero di farlo kdor bi želel; naj poskusi

    2. kdor(koli):
    può entrare chi vuole lahko vstopi, kdor želi

    C) pron. eden... drugi; ta... oni:
    chi la pensa in un modo chi nell'altro eden misli tako, drugi drugače

    Č) pron. kdo?:
    chi credi di essere kdo pa misliš, da si?
    chi te lo fa fare? čemu neki?
    ma guarda un po' chi c'è! glej no, kdo je prišel!
  • chi è? m invar. kdo je kdo:
    il chi è? del PP kdo je kdo v LS
  • disamorare

    A) v. tr. (pres. disamoro) poskrbeti, da kdo kaj zasovraži

    B) ➞ disamorarsi v. rifl. (pres. mi disamoro) zasovražiti, omrziti:
    disamorarsi dal lavoro zasovražiti delo
  • agguagliare v. tr. (pres. agguaglio)

    1. zravnati, poravnati:
    agguagliare la siepe poravnati živo mejo

    2. vzporejati, primerjati

    3. biti enak (komu):
    chi potrebbe agguagliare Dante? kdo bi lahko bil enak Danteju?
  • altro

    A) agg.

    1. drug, drugačen:
    erano altri tempi bili so drugi časi

    2. drug, ostal:
    ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli

    3. nov, drugi:
    sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
    ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
    un altro Casanova drugi Casanova

    4. prejšnji, prihodnji:
    l'altr'anno lani
    l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
    ieri l'altro predvčerajšnjim
    domani l'altro pojutrišnjem
    l'altra domenica prihodnjo nedeljo
    quest'altr'anno prihodnje leto

    5.
    chiunque altro kdorkoli drug
    noi altri mi
    voi altri vi

    B) pron. drug:
    un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
    è diventato un altro postal je drug človek
    è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
    alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
    si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu

    C) m drugo:
    non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
    che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
    non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
    altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
    stupido che non sei altro! presneti tepec!
    non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
    per altro sicer, vendar
    più che altro predvsem
    senz'altro seveda, vsekakor
    un altro po' še malo
    se non altro vsaj
    altro che! kajpak! seveda!
  • amare

    A) v. tr. (pres. amo)

    1. ljubiti, imeti rad:
    amare la madre rad imeti mater
    amare le buone letture posebno ljubiti dobro knjigo

    2. želeti, potrebovati:
    questa pianta ama l'umidità ta rastlina ima rada, potrebuje vlago
    non amo esser contraddetto ne maram, da mi kdo oporeka

    B) ➞ amarsi v. rifl. (pres. ci amiamo) imeti se rad
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • aspettare v. tr. (pres. aspētto) čakati, pričakovati:
    aspettare gente a pranzo pričakovati goste na kosilo
    aspettare la palla al balzo pren. čakati na ugodno priložnost
    aspettare qcn. al varco pren. čakati, da se kdo izkaže v težavnem trenutku
    qui t'aspettavo! pren. tu sem te čakal!
    farsi aspettare pustiti se čakati, zamuditi (na sestanek)
    aspettare un bambino pričakovati otroka, biti noseča
    aspettare la manna, la provvidenza pren. čakati na mano z nebes
    c'era da aspettarselo to je bilo treba pričakovati
    ma che aspetti? kaj vendar čakaš?
    aspetta! počakaj! stoj!
    aspetta che ti sistemo io le počakaj, ti že pokažem
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • battaglia f

    1. boj, bitka:
    battaglia offensiva, difensiva napadalna, obrambna bitka
    battaglia aerea, terrestre letalska, kopenska bitka
    dare, ingaggiare, attaccare battaglia začeti bitko, napasti
    campo di battaglia bojno polje, bojišče
    battaglia di retroguardia pren. pasivnost, prepuščanje pobude nasprotniku
    battaglia navale igre potapljanje ladjic

    2. pren. boj, borba:
    la vita è una continua battaglia življenje je nenehen boj
    nome di battaglia ilegalno, partizansko ime
    cavallo di battaglia pren. paradna disciplina; področje, na katerem se kdo odlikuje

    3. pren. boj, kampanja, akcija:
    battaglia elettorale volilni boj
    battaglia per il divorzio kampanja za razvezo
  • beato

    A) agg.

    1. blažen:
    beato lui! blagor njemu!
    beato fra le donne blažen med ženami
    beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
    uomo beato iron. butec
    quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil

    2. relig. blažen:
    la Beata Vergine Blažena devica Marija

    B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena
  • captare v. tr. (pres. capto)

    1. pridobiti si

    2. zajeti, zajemati:
    captare le acque di un fiume per irrigare i campi zajeti rečne vode za namakanje polj
    captare una radio prestreči, loviti radijsko postajo
    captare un S. O. S. prestreči klic na pomoč

    3. pren. ujeti; opaziti, opažati:
    captare il pensiero di qcn. ujeti, kaj je kdo mislil
  • che1

    A) pron. ki, kateri, kar:
    le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
    ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman

    B) pron. kaj:
    non so che fare ne vem, kaj naj storim

    C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
    che ora è? koliko je ura?
    non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

    Č) pron. kaj!:
    ma che dite! kaj vendar pravite!
    ma che! kje pa!, sploh ne!

    D) agg. kakšen:
    in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!

    E) pron. kaj:
    un certo che nekaj
    si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
    il film non è un gran che film ni kdove kaj
  • conoscere*

    A) v. tr. (pres. conosco) spoznati; znati; vedeti:
    conoscere una lingua znati jezik
    conoscere a fondo dobro znati
    conoscere per filo e per segno podrobno poznati
    come se non ti conoscessi iron. če te ne bi poznal!
    ma chi ti conosce! kdo pa si ti!
    conoscere qcn. di vista, di persona,, di fama koga poznati navidez, osebno, po slovesu
    conoscere per sentito dire vedeti kaj po pripovedovanju
    mai visto né conosciuto nikoli ga nismo ne videli ne slišali zanj
    conoscere i propri polli pren. vedeti, s kom imamo opraviti
    conoscere alla voce, dal modo di camminare prepoznati po glasu, po hoji
    conosce il suo mestiere zna svoj posel, razume se na svoj posel

    B) ➞ conoscersi v. rifl. (pres. mi conosco) poznati se
    PREGOVORI: nelle sventure si conoscono gli amici preg. v nesreči spoznaš prijatelja
    ai calci si conosce il mulo preg. po šapah spoznaš leva
  • čákati (-am) imperf. ➞ počakati

    1. aspettare, attendere:
    čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
    čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
    lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe

    2. (pričakovati) aspettare:
    čakati otroka aspettare un bambino
    pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
    čakati v vrsti fare la fila per

    3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
    kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende

    4.
    čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
    kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti se čakati farsi attendere
    to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
    na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
    čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
    PREGOVORI:
    kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole
  • ēco f, m (pl. gli echi)

    1. odmev:
    far eco a uno pren. ponoviti, kar je kdo rekel, nekomu pritrditi, strinjati se z nekom
    farsi eco di qcn., di qcs. pren. prenašati, ponavljati tuje mnenje

    2. pren. odmev:
    suscitare una vasta eco nella città vzbuditi velik odmev v mestu
  • educazione f

    1. vzgoja; izobrazba; vadba:
    ricevere una rigida educazione biti strogo vzgojen
    impartire una sana educazione zdravo vzgajati
    educazione fisica telesna vzgoja

    2. olika, lepo vedenje:
    bella educazione (buona creanza) nesramnost! neotesanec!
    chi ti ha insegnato l' educazione? kdo pa te je učil olike?