Franja

Zadetki iskanja

  • kàkor

    A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
    beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri

    B) konj.

    I.

    1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
    toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate

    2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
    sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
    ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella

    3. (izraža podobnost) come:
    ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore

    4. (izraža dozdevno podobnost) come:
    srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso

    5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
    ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
    kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua

    6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
    film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico

    II. (v odvisnih stavkih)

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
    on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
    plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
    maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
    dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
    ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
    (za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
    ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi

    2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
    kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo

    3. (v pogojnih odvisnikih) se:
    kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza

    4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
    kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti

    5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
    ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori

    6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
    postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda
  • come

    A) avv.

    1. kakor, kot:
    un uomo buono come il pane človek, dober kot kruh
    ora come ora zdaj, v tem trenutku
    oggi come oggi dandanes
    è come parlare al muro kot bi govoril steni

    2. kako? (v vprašalnih stavkih):
    come stai? kako se imaš?
    come sarebbe a dire? kaj se to pravi?
    come mai? zakaj? kako to?
    come no! seveda!
    com'è, come non è nenadoma

    3. kot:
    come sindaco kot župan

    4. kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    come sei cresciuto! kako si zrasel!

    B) cong.

    1. da, kako:
    mi ha detto come l'ha conosciuta povedal mi je, kako jo je spoznal

    2. kakor, kot (v primerjalnih stavkih):
    le cose non sono andate come avevo sperato stvari niso šle, kot sem se nadejal

    3. brž ko:
    come seppi che era tornato andai a trovarlo brž ko sem zvedel, da se je vrnil, sem ga šel obiskat
    come Dio volle končno

    C) m invar. način, sredstvo:
    il perché e il come di qcs. vzroki in načini
  • quanto2

    A) avv.

    1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    quanto fuma? koliko pokadite?
    quanto sono contento! kako sem vesel!

    2. kolikor (v relativnih stavkih):
    aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj

    3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
    è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten

    4.
    quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj

    5. kar se da, čim:
    verrò quanto prima pridem kar najhitreje

    6. kot:
    quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti

    7. pog.
    da quanto, per quanto toliko:
    non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti

    B) cong.
    in quanto ker:
    non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti

    C) cong. per quanto

    1. čeprav, čeravno:
    per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti

    2. vendar, a (na začetku stavka):
    vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš
  • secondo2

    A) prep.

    1. po, v skladu s čim, v smeri:
    agire secondo coscienza delati po vesti
    vivere secondo natura živeti v skladu z naravo

    2. po, v skladu, glede na:
    secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
    Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
    premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
    comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami

    B) cong. kakor, kot:
    secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto
  • secondoché cong.

    1. kakor, kot

    2. če
  • siccome cong.

    1. ker:
    siccome è tardi, devo andare ker je pozno, moram oditi

    2. knjižno kakor, kot
  • c.v.d. kraticacome volevasi dimostrare kakor smo želeli dokazati
  • ōsseo agg.

    1. kosten

    2. koščen, trd kakor kost
  • aggradare v. intr. (pres. aggrada) knjiž. ugajati, biti pogodu:
    come vi aggrada kakor vam je drago
  • asino

    A) m

    1. zool. osel (Equus asinus)

    2. osel; nevednež, neotesanec, bedak, kmetavzar:
    fare l'asino obnašati se kot osel (neumno in smešno); dobrikati se zaljubljeno
    legare l'asino dove vuole il padrone poslušno ubogati
    lavare la testa all'asino storiti kaj nekoristnega
    calcio dell'asino zaničevanje ali nehvaležnost do nekoga, ki je izgubil svoj visoki položaj in moč
    a schiena d'asino pren. izbočen, konveksen
    bellezza dell'asino pren. pog. mladostna telesna lepota
    fare, essere come l'asino di Buridano pren. obsedeti med dvema stoloma, ne vedeti, komu bi se pridružil
    è un asino calzato e vestito to ti je kronan osel
    asino risalito obogateli kmetavzar
    PREGOVORI: meglio un asino vivo che un dottore morto preg. bolje živ osel kakor mrtev učenjak

    B) agg. redko neveden, neotesan, bedast
  • aspettare v. tr. (pres. aspētto) čakati, pričakovati:
    aspettare gente a pranzo pričakovati goste na kosilo
    aspettare la palla al balzo pren. čakati na ugodno priložnost
    aspettare qcn. al varco pren. čakati, da se kdo izkaže v težavnem trenutku
    qui t'aspettavo! pren. tu sem te čakal!
    farsi aspettare pustiti se čakati, zamuditi (na sestanek)
    aspettare un bambino pričakovati otroka, biti noseča
    aspettare la manna, la provvidenza pren. čakati na mano z nebes
    c'era da aspettarselo to je bilo treba pričakovati
    ma che aspetti? kaj vendar čakaš?
    aspetta! počakaj! stoj!
    aspetta che ti sistemo io le počakaj, ti že pokažem
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
  • atto2 m

    1. akt, dejanje:
    atto insano neprištevno dejanje
    essere in atto udejanjiti se, uresničevati se
    compiere un atto di coraggio storiti pogumno dejanje
    rendere conto dei propri atti narediti obračun svojih dejanj
    fare atto di presenza udeležiti se zaradi formalnosti
    all'atto pratico dejansko, v praksi
    nell'atto, sull'atto v trenutku ko
    fu sorpreso nell'atto di rubare zalotili so ga, ko je kradel, pri kraji
    tradurre, mettere in atto uresničiti, udejanjiti, izvršiti

    2. drža, držanje, kretnja:
    fare l'atto di narediti se, kakor da:
    fece l'atto di colpirlo naredil se je, kot da ga bo udaril

    3. izraz, dokaz (čustva, misli):
    atto di amicizia, di stima izraz prijateljstva, spoštovanja
    atto di dolore relig. kesanje (molitev)

    4. pravo akt, spis, zapis:
    atto notarile notarska pogodba
    atto di nascita rojstni list
    prendere atto di qcs. zabeležiti kaj, vzeti kaj na znanje
    gli atti del processo sodni akti

    5.
    atti pl. zapisniki, poročila:
    gli atti del convegno kongresna poročila
    mettere agli atti dati ad acta; pren. pozabiti
    Atti degli Apostoli relig. Apostolska dela

    6. gled. dejanje:
    commedia in tre atti komedija v treh dejanjih
  • bàš adv.

    1. (prav, ravno) proprio, appunto:
    v dežju ni baš prijetno na pot con la pioggia non è proprio piacevole mettersi in viaggio

    2. (pač) ○, se, quando:
    delal je, kakor se mu je baš ljubilo lavorava come e quando gli garbava

    3. (ravnokar) or ora:
    baš je šel mimo è passato or ora
  • beneplacito m

    1. privolitev, pristanek, odobritev:
    chiedere il beneplacito dei superiori prositi za privolitev nadrejenih

    2. volja, presoja:
    faccia pure a suo beneplacito storite po svoji presoji, po svoji volji, kakor hočete
  • beráč1 (-a) | -íca (-e) m, f

    1. mendicante, accattone (-a)

    2. povero, bisognoso:
    pren. nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza solenne

    3. igre rovescina
    PREGOVORI:
    vsak berač svojo malho hvali ogni curato loda la sua cura
  • bìk (bíka) m

    1. toro:
    plemenski bik toro da monta
    pobesnel bik toro infuriato
    močan ko bik forte come un toro
    gledati kakor bik v nova vrata guardare con un'aria balorda, stranita
    pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!
    zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna

    2. astr. Toro:
    rojen v znamenju bika nato nel segno del Toro

    3. pejor. balordo, stupidone, bue

    4. zool.
    muškatni bik bue muschiato (Ovibos moschatus)
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • blísk (-a) m

    1. fulmine; baleno:
    slepeč blisk un fulmine abbagliante
    blisk in grom fulmini e tuoni
    planiti kakor blisk piombare come un fulmine

    2. bagliore, lampo:
    blisk reflektorjev il bagliore dei riflettori
  • blížnji (-ega)

    A) m prossimo:
    ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe ama il tuo prossimo come te stesso

    B) blížnji (-a -e) adj. glej bližji
  • bòlj adv.

    1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
    bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
    bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
    bolj natanko più attentamente

    2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
    eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
    bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più

    3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
    bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà

    4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
    pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano

    5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
    denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi

    6.
    bolj napolniti rinzeppare
    bolj odebeliti ringrossare
    bolj stisniti ricomprimere
    bolj ukriviti ricurvare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tem bolj tanto più
    še bolj ancora (di) più
    čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
    bolj kot kdajkoli quanto mai
Število zadetkov: 222