Franja

Zadetki iskanja

  • kakó adv.

    1. (izraža vprašanje po načinu dejanja, stanja) come:
    kako ti je ime? come ti chiami?

    2. (izraža vprašanje po stopnji povedanega) come; quanto:
    kako dolgo si že tukaj? quanto (tempo) aspetti? da quando sei qua?
    kako ti je ugajal film? (come) ti è piaciuto il film?

    3. (v vezniški rabi, v pripovednih odvisnikih z glagoli zaznavanja) come; quanto:
    videl sem, kako je padel pod avto ho visto come è stato investito dall'auto
    ne zaveda se, kako hudo je bolan non si rende conto di come è malato

    4. (izraža veliko mero povedanega, začudenje, zavrnitev) quanto; come; che:
    kako čudovit pogled che bella veduta!
    kako se mi smili quanto mi fa pena
    kako si upaš priti sem come osi venire qua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vse bi šlo kako, če bi le otrok bil zdrav tutto sarebbe, diciamo, a posto, se il bambino fosse sano
    pog. kako je zunaj, ali še dežuje? fuori com'è il tempo? piove ancora?
    bil je, kako bi rekel, malo neroden è stato, come dire, un po' maldestro
    si zadovoljen? Kako da ne contento? Come no
  • come

    A) avv.

    1. kakor, kot:
    un uomo buono come il pane človek, dober kot kruh
    ora come ora zdaj, v tem trenutku
    oggi come oggi dandanes
    è come parlare al muro kot bi govoril steni

    2. kako? (v vprašalnih stavkih):
    come stai? kako se imaš?
    come sarebbe a dire? kaj se to pravi?
    come mai? zakaj? kako to?
    come no! seveda!
    com'è, come non è nenadoma

    3. kot:
    come sindaco kot župan

    4. kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    come sei cresciuto! kako si zrasel!

    B) cong.

    1. da, kako:
    mi ha detto come l'ha conosciuta povedal mi je, kako jo je spoznal

    2. kakor, kot (v primerjalnih stavkih):
    le cose non sono andate come avevo sperato stvari niso šle, kot sem se nadejal

    3. brž ko:
    come seppi che era tornato andai a trovarlo brž ko sem zvedel, da se je vrnil, sem ga šel obiskat
    come Dio volle končno

    C) m invar. način, sredstvo:
    il perché e il come di qcs. vzroki in načini
  • quanto2

    A) avv.

    1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    quanto fuma? koliko pokadite?
    quanto sono contento! kako sem vesel!

    2. kolikor (v relativnih stavkih):
    aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj

    3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
    è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten

    4.
    quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj

    5. kar se da, čim:
    verrò quanto prima pridem kar najhitreje

    6. kot:
    quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti

    7. pog.
    da quanto, per quanto toliko:
    non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti

    B) cong.
    in quanto ker:
    non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti

    C) cong. per quanto

    1. čeprav, čeravno:
    per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti

    2. vendar, a (na začetku stavka):
    vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš
  • altroché inter. kajpak! seveda! še kako!:
    Ti sei divertito? - Altroché, moltissimo! Si se zabaval? - Seveda, zelo!
  • eccōme avv., inter. pa še kako
  • magari

    A) inter. še kako, bogdaj; seveda, kajpada:
    Vengo con te? - Magari ! Ali naj grem s tabo? - Kajpada!

    B) cong. ko bi le, bogdaj da:
    magari fosse vero! ko bi le bilo res!

    C) avv.

    1. morda, verjetno

    2. celo:
    magari sarebbe capace di pretendere di esser pagato bil bi celo sposoben zahtevati plačilo
  • stravero agg. še kako resničen
  • vattelapēsca avv. pog. kdove, kako že (za izražanje dvoma, negotovosti, nevednosti)
  • acciocché cong. knjižno zato da:
    ve lo dico acciocché vi sappiate regolare to vam pravim zato, da boste vedeli, kako ravnati
  • aderire v. intr. (pres. aderisco)

    1. oprijeti se

    2. pridružiti se, pristopiti, soglašati; sprejeti:
    aderire a un partito pristopiti h kaki stranki, včlaniti se v kako stranko
    aderire a una dottrina soglašati s kakim naukom
    aderire a un invito sprejeti vabilo
  • afa f

    1. sopara, neznosna vročina:
    che afa! kako je soparno!

    2. pren. toskansko nadlega:
    mi fai afa nadležen si
  • àh inter.

    1. (izraža obžalovanje, naveličanost) ah

    2. (izraža občudovanje, zadovoljnost) ah:
    ah, kako je lepo! ah com'è bello!
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • angustia f

    1. pomanjkanje, stiska:
    angustia di spazio prostorska stiska
    angustia di mente duhovna ozkost
    trovarsi in angustie biti v denarni stiski

    2. tesnoba, skrb, muka:
    stava in angustia per l'esito dell'esame skrbelo ga je, kako bo napravil izpit
  • anticipare v. tr. (pres. anticipo)

    1. predčasno narediti, preložiti na zgodnejši čas:
    anticipare la data del matrimonio preložiti poroko na zgodnejši datum
    anticipare i tempi di qcs. pospešiti kako delo; biti pred časom

    2. plačati, dati vnaprej:
    anticipare lo stipendio vnaprej dati plačo

    3. absol. priti prej; biti zgoden; prehitevati:
    la primavera quest'anno anticipa letos pomlad prehiteva

    4. objaviti (uradno neznane podatke):
    hanno anticipato i risultati della ricerca objavili so ugotovitve raziskave

    5. redko predvidevati, predpostavljati, domnevati

    6. šport prehiteti:
    anticipare un avversario prehiteti nasprotnika
  • ardere*

    A) v. tr. (pres. ardo)

    1. sežigati, kuriti:
    ardere la legna kuriti drva
    legna da ardere drva (za kurjavo)

    2. presušiti, požgati:
    il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke

    3. pren. razvneti, podžigati:
    lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi

    B) v. intr. knjižno

    1. goreti:
    il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
    ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice

    2. žgati, pripekati:
    senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce

    3. pren. knjižno divjati:
    accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež
  • arrivare v. intr. (pres. arrivo)

    1. priti, dospeti:
    arrivare alla laurea priti do diplome
    arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
    arrivare al fine doseči cilj
    non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
    a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
    arrivare correndo priteči
    arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
    arrivare di buon'ora priti zgodaj

    2. doseči (kaj):
    arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
    Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto

    3. priti (do), segati (do), dočakati:
    le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
    questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
    è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
    se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili

    4. uveljaviti se, uspeti:
    tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
    PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje
  • asfissiante agg.

    1. dušljiv:
    gas asfissiante dušljivec, dušljiv bojni plin

    2. pren. nadležen, siten:
    come sei asfissiante coi tuoi discorsi kako si nadležen s svojim govorjenjem
  • autolesionismo m

    1. samopoškodovanje

    2. ravnanje v lastno škodo (tudi pren.):
    il suo discorso è un brillante esempio di autolesionismo njegovo govorjenje je sijajen primer, kako delati sebi v škodo
  • bájta (-e) f

    1. casupola; casolare

    2. piccolo podere

    3. capanna; baita

    4. pog. casa

    5. žarg. eterno studente; (v nagovoru dolgoletnega znanca):
    kako ti gre, stara bajta? come va, vecchio mio?