Franja

Zadetki iskanja

  • cordone m

    1. poveč. od ➞ corda debela vrv

    2. vrv; vrvca:
    cordone d'accensione, cordone detonante zažigalna vrvca
    cordone elettrico električni kabel
    allargare, stringere i cordoni della borsa pren. biti radodaren, skopariti

    3. ogrlica; trak

    4. anat.
    cordone ombelicale popkovina

    5. kordon:
    cordone di polizia policijski kordon
    cordone sanitario pren. sanitarni kordon

    6. pog. evfemistično jajca, moda:
    rompere i cordoni a qcn. koga nadlegovati
  • zebedēi m pl. pog. evfemistično jajca:
    rompere gli zebedei nadlegovati
  • ovideporre* v. intr. (pres. ovidepongo) zool. odložiti, odlagati jajca
  • portavuōva m invar. embalaža za jajca
  • tagliauōva m gosp. rezilnik za jajca
  • affogato agg. kulin.
    stanza affogata zatohla soba
    uova affogate kulin. poširana jajca
  • bazzōtto agg.

    1. mehko kuhan:
    uova bazzotte v mehko kuhana jajca

    2. pren. negotov, nestalen:
    tempo bazzotto negotovo vreme

    3. bolehen:
    sentirsi un po' bazzotto ne počutiti se najbolje
  • bere*

    A) v. tr. (pres. bevo)

    1. piti:
    beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
    bere a garganella nalivati se
    bere come una spugna pren. nacejati se
    bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
    bere alla salute nazdraviti
    bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
    uova da bere čisto sveža jajca
    è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
    bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
    bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika

    2. piti (alkoholne pijače):
    offrire, pagare da bere plačati pijačo

    3. pren. slepo verjeti:
    questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
    darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
    bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
    bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren

    4. vpijati, vsrkati:
    questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo

    5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
    una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
    il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira

    B) m pitje; pijača:
    il bere e il mangiare pijača in jedača
  • bue m (pl. buoi)

    1. zool. govedo (Bos):
    bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
    bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)

    2. vol:
    occhio di bue okroglo okno
    uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko

    3. govedina, goveje meso

    4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
    avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
    PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja
  • burro m

    1. maslo:
    burro fresco, rancido sveže, žaltavo maslo
    un panetto di burro štručka masla
    burro da tavola čajno maslo
    uova al burro kulin. na maslu ocvrta jajca
    riso al burro, col burro kulin. riž na maslu, z maslom
    burro o cannoni pren. maslo ali topovi (izdelovanje potrošnih dobrin ali orožja)

    2.
    burro di palma palmovo maslo
    burro di cacao kakavovo maslo

    3. agr.
    burro nero zrel gnoj

    4. pren. mehka snov:
    ha le mani di burro vse mu pade iz rok
    dare del burro a qcn. laskati, dobrikati se komu
  • camicia f (pl. -cie, -ce)

    1. srajca:
    camicia di cotone, di lana, di nailon bombažasta, volnena, najlonska srajca
    camicia a righe črtasta srajca
    camicia a scacchi karirasta srajca
    camicia inamidata škrobljena srajca
    camicia da notte spalna srajca
    camicia di forza prisilni jopič; pren. prisila
    in maniche di camicia golorok, v sami srajci, brez suknjiča
    ridursi in maniche di camicia pren. popolnoma obubožati
    giocarsi anche la camicia pren. izgubiti vse (v igri)
    avere la camicia sudicia pren. čutiti se krivega, imeti maslo na glavi
    darebbe la camicia še srajco bi slekel
    nato con la camicia pren. pod srečno zvezdo rojen
    sudare sette camicie pren. garati kot črna živina
    uova in camicia kulin. poširana jajca

    2. hist. polit.
    camicie rosse garibaldinci
    camicie nere črne srajce, fašisti
    camicie brune rjave srajce, nacisti

    3. voj. mornarska bluza

    4. tehn. plašč, okrov, ohišje

    5. pisarn. mapa
  • držáti (-ím)

    A) imperf.

    1. tenere:
    držati v roki knjigo tenere in mano un libro

    2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
    drži! te'!, tienilo!

    3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

    4. sostenere, sorreggere:
    balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

    5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
    že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
    držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
    trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
    sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
    položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
    pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

    6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
    držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
    držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
    blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

    7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
    poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
    tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

    8. pog. (trajati) (per)durare:
    deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

    9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
    čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
    otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

    10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
    sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

    11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
    vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
    račun ne drži il conto non torna
    ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

    12.
    držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
    impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
    drži kot pribito è assolutamente sicuro

    13. (voditi, peljati) portare; dare:
    cesta drži v dolino la strada porta a valle
    vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

    14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

    15. pog.
    držati govor tenere un discorso
    držati predavanje tenere una conferenza
    držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
    držati stražo stare di guardia
    držati pod kontrolo tenere sotto controllo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
    vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
    pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
    le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
    oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
    drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
    lov. pes dobro drži il segugio non molla
    šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
    vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
    drži jezik! acqua in bocca!
    držati korak s kom tenere il passo con qcn.
    pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
    knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
    držati roko nad kom tenere mano a qcn.
    pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    držati koga za besedo prendere uno in parola
    pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
    pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
    držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
    držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
    držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
    trditev, ki ne drži una tesi che non regge
    lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    PREGOVORI:
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

    B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
    delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

    2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
    čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
    še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

    3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
    držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
    držati se doma starsene sempre a casa
    pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

    4. (delati, kot se zahteva)
    držati se diete tenere la dieta
    držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
    držati se navodil seguire le istruzioni
    držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
    držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

    5. (kazati razpoloženje)
    držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
    držati se na jok essere lì lì per piangere
    držati se zravnano starsene dritto
    pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
    drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

    6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
    oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
    na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
    reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

    7. (vesti se) comportarsi

    8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
    megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
    pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
    zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
    pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
    pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
    pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
    pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
    pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
    vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
    držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
    držati se v dve gube essere piegato in due
    pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
    nazaj se držati pri delu battere la fiacca
    pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
    držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
    navt. držati se smeri tenere la rotta
  • duro

    A) agg.

    1. trd:
    duro come il sasso trd kot kamen
    pane duro trd kruh
    uova dure v trdo kuhana jajca
    duro d'orecchi pog. naglušen; pren. gluh
    duro di testa, di comprendonio pog. zabit, top
    avere la pelle dura imeti trdo kožo
    osso duro trd oreh
    muso duro nesramnost, neotesanost; (ispido)
    barba dura sršata brada

    2. šport oster:
    fare, praticare un gioco duro igrati ostro

    3. neprožen; trmast:
    cappello duro polcilinder
    persona dura trmast človek

    4. hud, neprijazen, mučen:
    inverno duro huda zima

    5. strog, neizprosen; podel, krut, brezčuten

    6. težak, težaven; ekst. nerazumljiv:
    un testo duro da capire težko razumljivo besedilo

    7. kem. trd:
    acqua dura trda voda

    B) m

    1. trdo, trd predmet, trda površina:
    dormire sul duro spati na trdem

    2. težava:
    il duro ha ancora da venire težava šele pride

    3. neuklonljiv človek, pogumnež; brezsrčnež, nasilnež:
    fare il duro biti brezsrčen, delati se brezsrčnega

    C) avv.

    1. ostro, strogo:
    tenere duro vztrajati

    2. globoko; trdo; trdno:
    dormire duro trdno spati
    lavorare duro trdo delati
  • friggere*

    A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
    friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
    friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
    mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
    andare a farsi friggere pren. iti k vragu
    buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
    friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati

    B) v. intr.

    1. cvrčati

    2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
    friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
    frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti
  • frullare

    A) v. tr. (pres. frullo) žvrkljati; stepsti, stepati; mešati v mešalniku:
    frullare le uova žvrkljati jajca
    frullare la frutta v mešalniku zmešati sadje

    B) v. intr.

    1. frfotati

    2. naglo se vrteti

    3. pren. rojiti, poditi se:
    cosa gli frulla per il capo? kaj mu roji po glavi?
  • frullato

    A) agg. žvrkljan, stepen, zmlet, v mešalniku zmešan:
    uova frullate žvrkljana jajca
    frutta frullata v mešalniku zmešano sadje

    B) m frappé
  • gníl (-a -o)

    A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
    gnila jajca uova marce
    gnilo sadje frutta marcia, guasta
    gnil zob dente cariato
    gnil les legno fradicio
    gnila rana ferita purulenta
    gnil sneg neve fradicia
    biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gnili glen sapropel
    gnilo listje pacciame

    2. pejor. marcio, guasto:
    gnila družba una società marcia

    B) gníli (-a -o) m, f, n
    gnilo il marcio
    pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca
  • guscio m (pl. -sci)

    1. lupina, luščina; oklep:
    il guscio delle noci orehova lupina
    il guscio dei piselli grahova lupina
    il guscio d'uovo jajčna lupina
    uova al guscio mehko kuhana jajca
    il guscio della tartaruga želvji oklep

    2. lupina, majhna ladja, hišica:
    tenersi, stare nel proprio guscio pren. držati se zase, zapirati se v svojo lupino
    uscire dal proprio guscio pren. stopiti iz starih tirnic

    3. toskansko prevleka

    4. ogrodje, lupina
  • jájce (-a) n

    1. uovo:
    leči, odlagati jajca fare le uova
    ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
    kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
    jesetrova jajca uova di storione, caviale
    mravljinčja jajca uova delle formiche

    2. uovo (di gallina):
    izpiti jajce bere un uovo
    nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
    nositi, valiti jajca fare le uova
    pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
    biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
    jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
    (na) mehko kuhana jajca uova à la coque
    trdo kuhana jajca uova sode
    na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
    žvrkljana jajca uova frullate
    jajca v prahu uova in polvere

    3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
    jajca cianfrusaglie
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
    pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
    pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
    čajna, pitna jajca uova da bere
    valilna jajca uova da covare
    gastr. nadevana jajca uova farcite
    poširana jajca uova in camicia
    PREGOVORI:
    boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
    jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche
  • kàkšen (-šna -o) adj.

    1. (izraža nedoločnost, poljubnost) qualche; uno; pl. alcuni... altri:
    fanta bodo dali v kakšno šolo il ragazzo lo manderanno in qualche scuola
    oblači se kakor kakšna princesa si veste come una principessa
    tu so jajca, kakšno je sveže, kakšno pa tudi ne ecco qua le uova, alcune sono fresche, altre no

    2. (izraža približnost, tudi v prislovni rabi) un, su:
    mož ima kakšnih petdeset let l'uomo è sulla cinquantina
    obiskal sem ga kakšne trikrat sono andato a trovarlo un due o tre volte