Franja

iztrébiti (-im) | iztrébljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mondare, pulire; disboscare; sbudellare (tudi ekst.)

2. estirpare; sterminare, estinguere:
iztrebiti plevel estirpare le erbacce
iztrebiti luteranstvo estirpare il luteranesimo
iztrebiti cele narode sterminare interi popoli

B) iztrébiti se (-im se) | iztrébljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. fiziol. evacuare

2. nareč. vet. mondarsi degli annessi fetali

diradicare v. tr. (pres. diradico) knjižno

1. izkoreniniti

2. pren. iztrebiti; pokončati

estirpare v. tr. (pres. estirpo)

1. izdreti, izruvati, izrezati:
estirpare un dente izdreti zob
estirpare le erbacce izruvati plevel

2. med. odstraniti, ekstirpirati:
estirpare un tumore odstraniti tumor

3. pren. iztrebiti, odpraviti:
estirpare gli errori odpraviti napake
estirpare le eresie iztrebiti krive vere

sterpare v. tr. (pres. stērpo)

1. knjižno očistiti suhih vej; iztrebiti, iztrebljati

2. izruvati (tudi pren.)

defecare

A) v. intr. (pres. defēco) med. izprazniti se, iztrebiti črevesje

B) v. tr. kem. razčistiti, razbistriti

evacuare

A) v. tr. (pres. evacuo)

1. izprazniti, evakuirati

2. izločiti, izločati:
evacuare le feci izločati (človeško) blato; iztrebiti se

B) v. intr. izseliti se

iztrébljati (-am) imperf. glej iztrebiti | iztrebljati

koreníka (-e) f

1. bot. radice; rizoma; nareč. radica:
obrt. orehova korenika radica di noce
pren. iztrebiti kaj do korenike sradicare completamente

2. pren. (začetek, izvor) radice, principio, origine

3. anziano arzillo

4. (podrtega drevesa) sterpo

strébiti (-im) ipd. glej iztrebiti ipd.