Franja

Zadetki iskanja

  • grešíti (-ím) perf., imperf.

    1. rel. peccare, commettere peccato;
    grešiti proti peti božji zapovedi peccare contro il quinto comandamento
    smrtno grešiti commettere peccato mortale

    2. pren. (napraviti prekršek; zmotiti se) trasgredire, violare; contravvenire (a):
    grešiti proti postavi violare la legge
    grešiti nad človekom abusare di qcn.
    grešiti zoper dolžnost prevaricare
  • peccare v. intr. (pres. pēcco)

    1. relig. grešiti; narediti, delati greh:
    peccare di invidia grešiti zaradi zavisti

    2. ekst. grešiti, pregrešiti se:
    peccare per leggerezza grešiti iz lahkomiselnosti
    peccare per troppa bontà grešiti zaradi pretirane dobrote
    peccare contro il buon senso pregrešiti se zoper zdravi razum
  • prevaricare v. intr. (pres. prevarico)

    1. kršiti, grešiti zoper dolžnost, zoper poštenost

    2. zlorabiti, zlorabljati moč (iz koristoljubja)
  • eccēsso m

    1. presežek, pretiranost:
    eccesso di zelo pretirana vnema
    l'eccesso di cibo è dannoso pretiranost v hrani je škodljiva
    all'eccesso pretirano
    in eccesso preveč, čez mero
    ce n'è in eccesso (nečesa) je preveč
    per eccesso zaradi preobilja, s preobiljem
    è meglio sbagliare per eccesso che per difetto bolje je grešiti navzgor kot navzdol (pri zaokroževanju), bolje je zaokrožiti navzgor kot navzdol

    2. skrajnost:
    andare negli eccessi prekoračiti meje, iti v skrajnost:
    dare in eccessi pobesneti

    3. mat. izpad, prestopek:
    approssimazione per eccesso približek navzgor
  • idealízem (-zma) m

    1. filoz. idealismo

    2. ekst. idealismo:
    grešiti zaradi (pretiranega)
    idealizma peccare di idealismo
  • mísel (-sli) f

    1. pensiero:
    hiter kot misel rapido come il pensiero
    zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

    2. (mnenje, mišljenje) parere:
    nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

    3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
    obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
    hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

    4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
    misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

    5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
    preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

    6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
    vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
    Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
    razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

    7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
    v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
    v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
    moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
    ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
    brati komu misli indovinare cosa uno pensa
    izmenjavati misli scambiare le idee
    pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
    imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
    priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
    bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
    ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
    rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    soc. družbena misel pensiero sociale
    muz. glasbena misel tema
  • noviziato m

    1. relig. noviciat

    2. ekst. poskusna, učna doba:
    scontare il noviziato grešiti zaradi neizkušenosti
  • pogrešíti (-ím) perf. tr. ➞ grešiti sbagliare; fallire
  • ricadere* v. intr. (pres. ricado)

    1. spet pasti, padati (tudi pren.); zabresti:
    ricadere in basso pren. pasti v revšcino, nizko pasti
    ricadere nell'errore ponovno se motiti, grešiti
    ricadere nella malattia ponovno zboleti

    2. pasti, padati (obleka, zavesa)
  • umano

    A) agg.

    1. človeški:
    bestia umana zver v človeški podobi
    creatura umana človeško bitje
    genere umano človeški rod
    scienze umane družbene vede
    umane lettere leposlovje, beletristika

    2. človeški (ki se nanaša na človeka, na človeško naravo):
    l'umana debolezza človeška slabost
    è umano človeško je
    errare è umano človeško je grešiti

    3. človeški, človečen, človekoljuben

    B) m

    1. (le sing.) človeško (kar je človeku lastno); človeška razsežnost

    2.
    umani pl. knjižno ljudje, človeška bitja
  • vztrájati (-am) imperf.

    1. perseverare, persistere; ostinarsi, impuntarsi; battere:
    vztrajati pri nameri persistere in un proposito
    vztrajati v zmoti ostinarsi nell'errore
    vztrajati pri istem vprašanju battere sullo stesso tasto

    2. insistere, ribattere:
    vztrajal je, da denarja ni dobil insisteva nel dire di non aver avuto i soldi

    3. pren. perdurare, permanere:
    jesen letos kar vztraja quest'anno l'autunno perdura
    PREGOVORI:
    grešiti je človeško, vztrajati (v zmoti) hudičevsko errare è umano, persistere diabolico
Število zadetkov: 11