govédo (-a) n
1. bue, manzo; bovini:
zool. moškatno govedo bue muschiato (Ovibus moschatus)
2. pejor. pren. bovaro, bue, zoccolo, quadrupede
Zadetki iskanja
- bovino
A) agg.
1. volovski, goveji:
carne bovina goveje meso, govedina
2. pren. top, topoumen:
intelligenza bovina topoumnost
B) m zool. govedo - bue m (pl. buoi)
1. zool. govedo (Bos):
bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)
2. vol:
occhio di bue okroglo okno
uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko
3. govedina, goveje meso
4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja - bufalo m
1. zool. bivol (Bubalus)
2. pren.
fare il bufalo težko garati
mangiare come un bufalo požrešno jesti
soffiare come un bufalo sopsti kot kovaški meh
3. govedo, zagovednež - quadrupede
A) agg. zool. štirinožen
B) m
1. štirinožec
2. pren. pog. slabš. kmetavzar, govedo, zagovednež, ignorant - vaccina f
1. krava; govedo
2. kulin. goveje meso
3. kravjak - manzo m mlado govedo; ekst. govedina
- zebù m zool. zebu, grbavo govedo (Bos indicus)
- bestia f
1. žival; zver:
bestie feroci krvoločne živali, zveri
bestie da soma tovorne živali
bestie da tiro vprežne živali
lavorare, sudare, faticare come una bestia pren. garati kot črna živina
vivere come le bestie živeti kot pes
bestia rara pren. prava redkost (človek), redka žival
bestia nera križ, huda nadloga, antipatija, obsesija:
la matematica è la sua bestia nera matematika je njegova najhujša nadloga
brutta bestia pren. huda stvar:
la miseria è una gran brutta bestia revščina je presneto huda stvar
2. pren. nasilnež, grobijan, srboritež:
andare in bestia pobesneti
diventare una bestia podivjati od jeze
sta' zitto, bestia! molči, govedo! - marijadvórski (-a -o) adj. vet.
marijadvorsko govedo bovini isabellini - mlád (-a -o)
A) adj.
1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo
2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato
3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito
4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto
5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane
6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio
B) mládi (-a -o) m, f, n
1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente
2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa
3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù - pítati (-am) imperf.
1. dar da mangiare; imbeccare, nutrire
2. ingrassare; ingozzare:
pitati govedo, svinje ingrassare bovini, porci
pitati gosi, race ingozzare oche, anitre
3. pren.
pitati koga s pridigami predicare a qcn.
pitati s psovkami coprire di ingiurie
pitati z lepimi besedami, obljubami pascere di belle parole, di promesse
pitati z lažmi mentire a
pitati koga z beračem, z izdajalcem dare a uno del mendicante, del traditore - prignáti (-žênem)
A) perf.
1. incitare, spingere, portare:
prignati govedo v klavnico portare i bovini al mattatoio
2. prignati do portare a, indurre a:
prignati krizo do vrhunca spingere la crisi all'apice
prignati koga do obupa portare, indurre qcn. alla disperazione
B) prignáti se (-žénem se) perf. refl. precipitarsi, arrivare precipitosamente - redíti (-ím)
A) imperf.
1. nutrire, allevare:
rediti govedo, konje allevare bovini, equini
2. ingrassare:
rediti prašiča ingrassare il porco
3. ekst. ingrassare:
kruh, sladkor redi il pane, lo zucchero ingrassa
4. (preživljati, vzdrževati) allevare, mantenere:
s temi dohodki komaj redi družino con quegli introiti riesce a malapena a mantenere la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
pren. nima drugega dela, kot da redi trebušček non ha nient'altro da fare che mettere su pancia
sedeti v zaporu in rediti uši stare in prigione a nutrire i pidocchi
B) redíti se (-ím se) imperf. refl. ingrassare; star. (razvijati se) crescere; pren.
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri - skópiti (-im) | skópljati (-am) perf., imperf. vet. castrare; (petelina) accapponare; (človeka) evirare, svirilizzare:
skopiti govedo, konje castrare bovini, cavalli - tibetánski (-a -o) adj. geogr. tibetano:
zool. tibetansko govedo (jak) yak (Bos grunniensis)
/ 1
Število zadetkov: 16