Franja

Zadetki iskanja

  • glásen (-sna -o) adj.

    1. forte, sonoro; rumoroso, fragoroso:
    glasen jok forte pianto
    glasen pogovor conversazione rumorosa
    glasno ploskanje applauso fragoroso

    2. (ki zelo slišno govori; ki ima močan glas) stentoreo (voce), rumoroso; risonante:
    glasna družba una compagnia rumorosa
  • alto2

    A) agg.

    1. visok:
    uomo alto e robusto visok in krepek mož
    andare a testa alta pokonci nositi glavo
    avere il morale alto biti pogumen, optimističen
    il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

    2. glasen:
    parlare ad alta voce govoriti glasno

    3. globok, odprt (tudi pren.):
    alto mare odprto morje
    essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
    alto silenzio globoka tišina
    notte alta trda noč

    4. širok:
    un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

    5. zgoden; pozen:
    alto Medioevo zgodnji srednji vek
    giorno alto pozno dopoldne

    6. visok, zgornji:
    Alta Italia Severna Italija
    l'alto Tevere zgornji tok Tibere

    7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
    alta società visoka družba
    alta moda visoka moda
    di alto livello izvrsten, pomemben
    avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
    alta stagione glavna sezona

    8. knjižno plemenit, vzvišen:
    alti sentimenti plemenita čustva
    alte parole vznesene besede

    9. težaven, zahteven:
    alta impresa težavna naloga

    10. ekst. visok, velik:
    stipendio alto visoka plača
    alta pressione visok pritisk

    B) m višina:
    gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
    guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
    far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
    fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

    C) avv.

    1. visoko, gori (tudi pren.):
    volare alto visoko letati
    mirare alto visoko meriti

    2. glasno, rezko:
    parlare alto glasno govoriti

    3.
    in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
    arrivare in alto visoko se povzpeti
    mani in alto! roke kvišku!
    in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!
  • sonōro

    A) agg.

    1. zvočen; odmeven

    2. sonoren, zvonek; ekst. glasen, gromek, hrupen

    3. pren. visokodoneč, zanesen, napihnjen

    4. jezik sonoren, zveneč

    5. film
    cinema sonoro zvočni film

    B) m film

    1. zvočni film

    2. zvočna sled
  • tronata f toskansko pog. glasen pok, strel, glasna eksplozija
  • risata f smeh:
    risate grosse, matte, solenni glasen, bučen, razposajen smeh
    risata omerica homerski, sproščen smeh
    dare in una risata bruhniti v smeh
    fare una risata in faccia a qcn. komu se posmehovati
  • sméh (-a) m riso, risata; ilarità:
    premagovati, zadrževati, krotiti smeh contenere, frenare il riso, le risa
    bruhniti, planiti, prasniti v smeh scoppiare a ridere
    pokati, zvijati se od smeha crepare, sganasciarsi dalle risa
    vzbuditi smeh muovere il riso
    gromozanski smeh alte, grosse risa
    porogljiv, krčevit smeh riso beffardo, convulso
    neotesan smeh riso sguaiato
    glasen, bučen, razposajen smeh risate grasse, matte, solenni
    homerski, sproščen smeh risata omerica
  • šúm (-a) m

    1. rumore; (šumenje) fruscio; croscio; sussurro:
    glasen, pridušen, zamolkel šum un rumore forte, attutito, sordo (cupo)
    šum listja v vetru il fruscio delle foglie al vento
    šum morja, reke il fragore del mare, del fiume

    2. (hrup) rumore, baccano, frastuono, brusio:
    šum množice il brusio della folla

    3. med. soffio, rumore:
    sistolični, bronhialni šum soffio sistolico, bronchiale
    šum na srcu, srčni šum soffio al cuore, rumore cardiaco

    4. lingv. rumore

    5.
    TV šum rumore televisivo
  • zazvenéti (-ím) perf.

    1. suonare, risuonare:
    glasen smeh je zazvenel po dvorani una sonora risata risuonò nella sala

    2. risuonare armoniosamente; risuonare, suonare:
    njegove besede so zazvenele očitajoče, porogljivo le sue parole suonarono come rimprovero, sarcastiche

    3. pren. essere avvertibile, percepibile; avvertirsi:
    v njegovem glasu je zazvenel posmeh nella sua voce si avvertiva l'irrisione

    4. (dobiti občutek kot pri zvočni zaznavi) risuonare, rintronare:
    impers. od udarca mu je zazvenelo v glavi dal colpo si sentì rintronare la testa
Število zadetkov: 8