Franja

Zadetki iskanja

  • principale

    A) agg. poglaviten, glaven:
    proposizione principale jezik glavni stavek
    via principale glavna ulica

    B) m, f pog. glavni, predstojnik, šef; gospodar; principal

    C) m glavno, poglavitno
  • quia tujka latinsko m invar. glavno, glavna tema, glavna točka:
    stare al quia držati se teme, dejstev
  • capitale

    A) agg.

    1. smrten, kapitalen:
    pena capitale smrtna kazen
    peccato capitale relig. smrtni greh

    2. ekst. neizprosen:
    odio capitale neizprosno sovraštvo

    3.
    scrittura capitale pisava z velikimi črkami

    4.
    bene capitale ekon. kapitalna dobrina

    B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
    Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije

    C) m

    1. ekon. kapital, glavnica:
    capitale fisso osnovni kapital
    capitale circolante obratni kapital
    capitale iniziale začetni kapital
    far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati

    2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
    la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
    accumulare un capitale obogateti
    avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder

    3. kapital; kapitalisti:
    lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom

    4. pren. šalj.:
    bel capitale! malopridnež!, falot!
  • maēstra f

    1. učiteljica:
    maestra elementare osnovnošolska učiteljica
    maestra d'asilo vzgojiteljica (v otroškem vrtcu)
    maestra di cucito učiteljica šivanja

    2. rib. glavna vrv

    3. navt. glavno jadro

    4. tisk matrica
  • mandrino m strojn.

    1. glavno vreteno

    2. vrtalnik
  • metropolitano

    A) agg.

    1. metropolitanski, ki se nanaša na metropolo, glavno mesto

    2. metropolitski

    3. voj.
    truppe metropolitane enote iz matične države

    B) m mestni prometnik
  • velaccio m (pl. -ci) navt. glavno vršno križno jadro
  • beséda (-e) f

    1. parola; termine; espressione:
    domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
    narečna beseda dialettalismo
    iskrene, odkrite besede parole sincere
    tolažilne besede parole di conforto
    hude, ostre besede parole dure, aspre
    grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
    žaljive besede parole offensive
    moška beseda parola d'onore
    zadnje besede le ultime parole
    v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
    ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
    ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
    preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
    to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

    2. (zagotovilo, obljuba) parola:
    držati, izpolniti besedo essere di parola
    prelomiti besedo mancare di parola

    3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
    sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
    uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
    svoboda besede libertà di parola
    dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
    prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
    pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

    4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
    na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
    napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
    besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

    5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
    domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
    govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
    odrska beseda il linguaggio del teatro
    tehniška beseda linguaggio tecnico

    6. (besedilo) testo:
    kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

    7. (vloga pri odločanju) parola:
    imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
    imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

    8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
    njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
    založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    beseda za besedo parola per parola
    na besedo verjeti credere sulla parola
    koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
    ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

    9. rel.
    Beseda Verbo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
    človek redkih besed uomo di poche parole
    pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
    ni vredno besed non è il caso di parlarne
    ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
    ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
    požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
    požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
    vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    izginiti brez besede sparire senza dir parola
    ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
    opletati z besedami parlare a vanvera
    z drugimi besedami in altre parole
    nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
    konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
    zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
    zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
    zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
    imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
    beseda ni konj! domandare non costa niente
    lingv. dvozložna beseda bisillabo
    pregibna beseda parola variabile
    tvorba besed formazione delle parole
    vezana, nevezana beseda poesia, prosa
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
    lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga
  • comprimario

    A) m (f -ia; m pl. ri)

    1. med. eden od primarijev

    2. gled. nosilec druge glavne vloge, druga glavna vloga

    B) agg. drugi največji:
    avere un ruolo comprimario igrati drugo glavno vlogo
  • gláven1 (-vna -o)

    A) adj.

    1. principale, essenziale, centrale:
    glavni deli (česa) le parti principali
    doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
    glavna pošta posta centrale
    glavna prometna žila arteria principale

    2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
    glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
    glavni oltar altare maggiore
    glavni trg piazza principale, centrale
    glavni inženir l'ingegnere capo
    glavno mesto (države) la capitale
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
    arhit. glavna ladja navata centrale
    mat. glavna normala la grande normale
    jur. glavna obravnava dibattimento
    min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
    petr. glavna rudnina minerale essenziale
    gled., film. glavna oseba protagonista
    kem. glavna sestavina principio attivo
    med. glavna sestra caposala
    glavna tema, točka quia
    arhit. glavna vrata (palače) prodromo
    rib. glavna vrv maestra
    glavna sezona alta stagione
    navt. glavni jambor albero maestro
    film. glavni snemalec operatore di presa
    voj. glavni stan Quartier Generale
    lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
    lingv. glavni števnik numerale cardinale
    glavni ključ passe-partout, comunella
    grad. glavni nosilni zid muro di spina
    šol. glavni odmor ricreazione
    hidravl. glavni odvodnik mandracchio
    glavni predstavnik (struje itd.) capofila
    elektr. glavni razdelilnik ripartitore
    arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
    strojn. glavno vreteno mandrino
    navt. glavno jadro vela maestra

    B) glávni (-a -o) m, f, n

    1. (glavni) principale, capo, direttore:
    govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore

    2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
    v glavnem quasi del tutto; in generale
  • jádro (-a) n navt. vela:
    odvezati, privezati jadro sciogliere la vela; raccogliere, ralingare, ammainare la vela
    razviti jadro spiegare la vela
    štirikotno, trapezasto, trikotno jadro vela a tarchia, quadra, latina
    prečno, vzdolžno jadro vela trasversale, longitudinale
    čoln na jadra imbarcazione a vela, veliero
    pren. razpeti jadra sciogliere le vele
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pluti s polnimi jadri navigare a gonfie vele
    napeti, nategniti jadro tendere, tesare la vela
    obrniti jadro od vetra, proti vetru poggiare, orzare
    podvezati, spodvezati jadra imbrogliare le vele
    skrajšati jadra terzarolare
    dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
    glavno jadro vela maestra
    košno jadro vela di gabbia
    križno jadro randa di mezzana
    krmno jadro randa, controranda
    latinsko jadro vela latina
    sošno jadro vela aurica
    vmesna jadra vele di straglio
    vršno jadro velaccio
  • mésto (-a) n

    1. città; località, centro:
    mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
    stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
    industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
    mesto Trst la città di Trieste
    glavno mesto države la capitale del Paese
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

    2. luogo, posto; punto:
    na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
    mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
    parkirno mesto parcheggio, posteggio
    šport. startno mesto blocco di partenza
    voj. stražarsko mesto posto di guardia
    zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

    3. punto; brano, passo:
    varilno mesto punto di saldatura
    razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

    4. (prostor) posto:
    rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
    posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
    v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
    sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

    5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
    v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
    mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
    odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
    mesto tajnika un posto di segretario

    6. (s števnikom) posto:
    doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
    zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

    7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

    8. mat. posizione;
    decimalno mesto decimale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
    zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
    vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
    imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
    priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
    pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
    pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
    pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
    biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
    fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
    če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
    zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
    stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
    film. filmsko mesto cinecittà
    lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
    urb. jedro mesta centro storico
    odprto mesto città aperta
    šport. skok z mesta salto da fermo
    polit. volilno mesto sede elettorale
  • mímo

    A) adv. accanto, davanti:
    hoditi, iti mimo passare davanti
    nobenega avtomobila ni mimo non c'è, non passa nessuna automobile
    biti mimo passare
    pog. pogledati mimo non guardare negli occhi
    udariti, ustreliti mimo fare un buco nell'acqua
    obišči nas, če prideš mimo vieni a trovarci, se passi da queste parti
    glavno delo je že mimo il grosso del lavoro è fatto

    B) mímo prep.

    1. accanto a, davanti:
    šel je mimo mene, ne da bi me pogledal mi è passato accanto senza degnarmi di uno sguardo

    2. star. (kljub) malgrado:
    vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir la guerra scoppiò malgrado tutti gli sforzi per evitarla

    3. star. (razen) eccetto, fuorché, all'infuori di:
    ne zna drugega jezika mimo materinega non sa altra lingua all'infuori di quella materna

    4. star. (s primernikom, v pomenu 'kakor') che, di:
    lepša je mimo vseh è la più bella di tutte
    ne moremo mimo tega dejstva non possiamo ignorare il fatto
    govoriti drug mimo drugega parlarsi senza capirsi
    privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov privilegi conseguiti in dispregio delle norme vigenti
  • pokrájina (-e) f

    1. regione; knjiž. plaga, parte:
    gorata, tropska pokrajina regione montuosa, tropicale
    industrijska, kmetijska pokrajina regione industriale, agricola

    2. adm. (upravna enota) provincia:
    glavno mesto pokrajine capoluogo di provincia
    avtonomna pokrajina provincia autonoma

    3. pren. (področje) zona, regione, terra, mondo

    4. um. glej krajina
  • priključeváti (-újem) | prikljúčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. collegare, attaccare, agganciare; rimorchiare:
    priključiti vagone agganciare i vagoni

    2. allacciare, collegare, innestare; raccordare:
    priključiti plinski štedilnik allacciare la cucina a gas
    priključiti stransko cesto na glavno raccordare, allacciare una strada laterale alla principale

    3. unire, annettere, incorporare:
    priključiti zasedeno ozemlje annettersi il territorio occupato
    priključiti manjše kraje sosednji občini incorporare le frazioni nel comune vicino

    4. accostare, avvicinare

    B) priključeváti se (-újem se) | prikljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. aggregarsi, unirsi; ekst. aderire, sposare, entrare (a far parte di);
    priključiti se povorki unirsi al, entrare nel corteo
    priključiti se odporniškemu gibanju aderire al movimento di resistenza

    2. essere d'accordo:
    priključujem se vašemu mnenju sono d'accordo con lei
  • primo

    A) agg.

    1. prvi:
    di primo grado prve stopnje
    il primo caso jezik prvi sklon, imenovalnik
    per primo (kot) prvi:
    l'ho saputo per primo prvi sem to zvedel

    2. prvi, začeten:
    a bella prima takoj
    a prima vista na prvi pogled
    a tutta prima, sulle prime sprva
    il primo dopoguerra prva povojna leta
    in un primo tempo, in un primo momento sprva, v prvem trenutku
    prima maniera iz začetnega obdobja:
    un Van Gogh prima maniera Van Goghova slika iz prvega obdobja

    3. prvi, glaven, osnoven:
    il tuo primo dovere è di studiare tvoja prva dolžnost je, da se učiš
    in primo luogo, per prima cosa prvič, glavno

    4. prvi (po pomembnosti, veljavnosti ipd.):
    albergo di prima categoria hotel A kategorije
    viaggiare in prima classe potovati v prvem razredu
    il primo parrucchiere della città najboljši frizer v mestu
    il primo cittadino predsednik Republike; župan
    prima donna gled. primadona (tudi ekst.);
    di prima mano pren. iz prve roke
    di prim'ordine, di prima qualità prvovrsten

    5. ekon.
    materie prime surovine

    6. mat. osnoven:
    numero primo osnovno število, praštevilo

    B) m (f -ma)

    1. prvi (v vrsti, zaporedju):
    il primo della classe najboljši učenec (v razredu); pren. prvi, vodilni, najboljši (med vrstniki);
    il primo venuto prišlek, kdorkoli, neznanec

    2. kulin. prva jed:
    per primo prendo il risotto za začetek bom naročil rižoto

    3. prvi (v tednu, mesecu, letu, stoletju):
    i primi del secolo začetek stoletja

    4. elipt. minuta (časovna enota)

    5. minuta (enota za ravninski kot)
  • prirôčen (-čna -o) adj.

    1. maneggevole:
    priročno orodje arnese maneggevole

    2. adatto, comodo, pratico

    3. abile, destro:
    pri vsakem delu je priročen è abile in qualsiasi lavoro

    4. ausiliare, ausiliario, accessorio:
    glavno in priročno skladišče il magazzino centrale e l'ausiliario

    5. accessibile, a portata di mano
  • provínca (-e) f

    1. (upravna enota) adm. provincia; (j. it.) vallo:
    dežela je razdeljena na province la regione è divisa in province
    glavno mesto province capoluogo di provincia

    2. (pri starih Rimljanih) provincia; hist.
    Ilirske province Province Illiriche
    province papeške države legazioni pontificie

    3. (podeželje; tudi pren. ) provincia
  • rēgio

    A) agg. (m pl. -gi)

    1. kraljev; kraljevski:
    per regio decreto s kraljevim dekretom
    regio esercito kraljeva vojska

    2. kem.
    acqua regia kraljeva voda, zlatotopka

    3. pren. glaven:
    scala regia glavno stopnišče (v palačah)
    via regia glavna ulica

    B) m (pl. -gi)
    regi pl. voj. hist. kraljeva vojska (v Risorgimentu)
  • scala f

    1. pl. gradb. stopnice, stopnišče:
    scala antincendio, di sicurezza protipožarne stopnice
    scala a chiocciola polžaste stopnice
    scala mobile tekoče, premične stopnice
    scala a pozzo stopnice s podestom
    scala regia glavno stopnišče (v gosposkih hišah)
    scala di servizio stopnice za služinčad
    capelli tagliati a scala stopničasto ostriženi lasje
    fare le scale pog. iti, vzpenjati se po stopnicah
    salire, scendere le scale iti po stopnicah (gor, dol)

    2. lestev:
    scala di corda vrvna lestev
    scala d'imbarco aero vkrcevalne stopnice
    scala all'italiana, scala romana gasilska lestev
    scala portatile prenosna lestev
    scala a pioli lestev na kline
    scala volante navt. (biscaglina) vrvna lestev

    3. šport
    scala svedese švedska lestev, letvenik

    4. alpin. luska

    5. tehn.
    scala di misura, di misurazione skala, merska lestvica:
    scala del regolo calcolatore skala logaritemskega računala

    6. ekon.
    scala mobile dei salari drseča lestvica (plač)

    7. filoz.
    scala di valori vrednostna lestvica

    8. fiz.
    scala termometrica, scala della temperatura temperaturna skala
    scala Celsius, Fahrenheit, Kelvin, Reaumur Celzijeva, Fahrenheitova, Kelvinova, Reaumurova skala

    9. geogr.
    scala numerica merilo:
    scala di uno a centomila merilo 1: 100.000
    su piccola, su larga scala, su scala ridotta ekst. pren. v malem, v velikem, pomanjšano

    10. geol.
    scala sismica seizmična, potresna lestvica
    scala Mercalli, scala Richter Mercallijeva, Richterjeva lestvica

    11. igre
    scala reale flush royal

    12. mat. skala:
    scala funzionale funkcijska skala
    scala graduata linearna skala
    scala logaritmica logaritemska skala

    13. meteor.
    scala dei venti vetrovna lestvica
    scala Beaufort Beaufortova lestvica

    14. glasba
    scala musicale glasbena lestvica
    fare le scale vaditi lestvice

    15. alpin.
    scala delle difficoltà težavnostna stopnja