goníti (gónim)
A) imperf.
1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
goniti vesla remare
veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti
2. incitare, spronare; abs. correre;
goniti konja incitare il cavallo
pren. goniti sovražnika incalzare il nemico
3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo
4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare
5. cacciare via, scacciare
6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
lov. pes goni il cane insegue la selvaggina
B) goníti se (-im se) imperf. refl.
1. essere in calore, in fregola
2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi
Zadetki iskanja
- antifona f
1. glasba odpev
2. relig. antifona
3. pren. namig:
capire l'antifona razumeti namig
4. ekst. lajna:
ripetere sempre la stessa antifona zmeraj goniti isto lajno - cacciare
A) v. tr. (pres. caccio)
1. loviti:
cacciare le lepri loviti kunce; ekst. goniti, preganjati
2. odgnati, odganjati; zapoditi (tudi pren.):
cacciare la malinconia odganjati otožnost
cacciare qcn. a pugni e calci koga zapoditi z udarci in brcami
3. spraviti, spravljati; dati, dajati; vtakniti, vtikati:
cacciare qcn. in prigione vtakniti koga v ječo, koga spraviti za zapahe
cacciare le mani in tasca roke dati v žep
dove hai cacciato gli occhiali? kam si spravil očala?
cacciare qcs. in testa a qcn. komu kaj vtepsti v glavo
4. potegniti, potezati:
cacciare (fuori) il coltello potegniti nož
cacciare un grido zakričati
B) v. intr. iti na lov
C) ➞ cacciarsi v. rifl. (pres. mi caccio) vriniti, vrivati se; mešati se:
cacciarsi tra la folla pomešati se med množico
cacciarsi nei pasticci v težave zabresti; ekst. skriti se:
dove ti eri cacciato? kam si se skril? - caldo
A) agg.
1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali
2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico
3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti
4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas
5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon
B) m
1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega
2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)
3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku - calore m
1. fiz. toplota:
calore solare, terrestre sončna, zemeljska toplota
calore bianco beli žar
la crisi è giunta al calore bianco pren. kriza je na višku
2. toplota, vročina:
il benefico calore della fiamma dobrodejna toplota ognja
il calore estivo poletna vročina
3. pren. žar, gorečnost, vnema, zanos:
parlare con calore zanosno govoriti
4. gon (pri živalih):
andare, essere in calore goniti se - ísti (-a -o)
A) adj.
1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo
2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo
B) ísti (-a -o) m, f, n
1. isti, ista lo stesso, la stessa
2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima - méh (-a) m
1. mantice (del fabbro, dell'organo)
2. šalj. fisarmonica:
nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica
3. star. (duda) zampogna, cornamusa
4. otre:
meh vina otre di vino
pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
vulg. razparati komu meh sventrare uno
pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
goniti meh tirare, menare il mantice
fot. kamera na meh camera a soffietto
čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
anat. ledvični meh bacinetto renale
zool. pljučni meh sacco aereo
teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
PREGOVORI:
prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - mlín (-a) m
1. mulino:
mlin klopota il mulino cigola, scricchiola
pren. jezik ji teče kot mlin ha una lingua che spazzerebbe il forno
parni, ročni, vodni mlin mulino a vapore, a mano, ad acqua
valjčni mlin, mlin na veter mulino a martelli, a vento
plavajoči mlin mulino natante, galleggiante
2. macina, mola; molazza:
grozdni, sadni mlin macina per uva, per frutta
kavni mlin macinacaffè
agr. mlin za kosti tritaossa
3. igre mulinello; tria; zool. stomaco trituratore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. neprestano vrteti svoj mlin non far che parlare
pren. goniti, speljavati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. boriti se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
PREGOVORI:
mlin ne melje brez vode il mulino non macina senz'acqua
/ 1
Število zadetkov: 8