flōra f flora, rastlinstvo:
flora batterica med. bakterijska flora
Zadetki iskanja
- flóra (-e) f
1. bot. flora:
alpska, mediteranska flora flora alpina, mediterranea
reliktna flora flora relitta
2. biol. flora batterica:
črevesna flora flora (batterica) intestinale - cvetána (-e) f knjiž. flora
- rastlínstvo (-a) n flora, vegetazione:
rastlinstvo in živalstvo flora e fauna - relíkt (-a) m
1. relitto, resto
2. biol., zool., geol. flora, fauna relitta - flóren (-rna -o) adj. della flora
- floríst (-a) m studioso della flora
- florístičen (-čna -o) adj. della flora
- florístika (-e) f studio, scienza della flora
- alpínski (-a -o) adj.
1. voj. alpino
2. šport. alpino, alpinistico
3. bot. alpino, d'alta montagna:
alpinska flora flora alpina - atlántski (-a -o) adj. geogr. atlantico:
atlantska flora flora atlantica
atlantsko podnebje clima atlantico
hist. atlantska listina Carta Atlantica
voj. atlantski pakt Patto Atlantico - črevésen (-sna -o) adj. anat., med. dell'intestino, intestinale:
črevesne bolezni malattie intestinali
črevesna flora flora (batterica) intestinale
črevesni katar catarro intestinale
črevesne resice villi intestinali
črevesna sluznica mucosa intestinale - fávna (-e) f (živalstvo) fauna:
proučevati floro in favno pokrajine studiare la flora e la fauna di una regione
morska, planinska favna fauna marina, alpina - flór (-a) m
1. (žalni trak) nastro da lutto, lutto
2. (tančica, pajčolan) velo
3. tekst. cotone mercerizzato:
nogavice iz flora calzini di cotone
4. tekst. superficie ispida, verso ispido (del tessuto) - gôrski (-a -o) adj. di monte, del monte, montano, alpino, alpestre:
gorska cesta strada montana
gorska pokrajina paesaggio alpestre
gorske rastline, živali flora, fauna alpina
gorski greben cresta di monte
gorski vrhovi cime dei monti
gorska reševalna služba soccorso alpino
gorska straža guardia alpestre
gorski reševalec soccorritore alpino
med. gorska bolezen mal di montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. gorska sretena geo (Geum montanum)
hist. gorski gospod feudatario appaltatore (di vigne)
gorski čok picco
gorski hrbet giogo
zool. gorski urh ululone (Bombina variegata)
šport. gorsko kolo mountain bike
voj. gorska artilerija artiglieria someggiata
gorska steza mulattiera
geogr. gorska veriga catena di monti, dorsale
mitol. gorska vila oreade
geogr. gorski greben giogaia, crinale
zool. gorski kozlič saltarupe, oreotrago (Oreotragus oreotragus)
geogr. gorski prelaz colle
gorski rogelj dente
zool. gorski škrjanček mattolina, lodola dei prati (Lullula arborea) - relíkten (-tna -o) adj.
reliktno rastlinstvo, živalstvo flora, fauna relitta - relitto
A) agg. geol., geogr., biol. preostal, relikten:
flora, fauna relitta reliktna flora, favna
lago relitto reliktno jezero
B) m
1. (ladijska) razbitina, ostanek (brodoloma)
2. ekst., pren. razbitina - sistemátski (-a -o) adj. sistematico:
biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva categoria sistematica della flora e della fauna - subacqueo
A) agg. podvoden:
cavo subacqueo ptt podvodni kabel
sport subacquei šport podvodni športi
vegetazione subacquea bot. podvodna flora
B) m
1. podvodni športnik; podvodni ribič
2. potapljač - svét (-á) m
1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni
2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale
3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante
4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna
5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica
6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno
7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica
8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi
9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo
10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo