Franja

Zadetki iskanja

  • flōra f flora, rastlinstvo:
    flora batterica med. bakterijska flora
  • flóra (-e) f

    1. bot. flora:
    alpska, mediteranska flora flora alpina, mediterranea
    reliktna flora flora relitta

    2. biol. flora batterica:
    črevesna flora flora (batterica) intestinale
  • cvetána (-e) f knjiž. flora
  • rastlínstvo (-a) n flora, vegetazione:
    rastlinstvo in živalstvo flora e fauna
  • relíkt (-a) m

    1. relitto, resto

    2. biol., zool., geol. flora, fauna relitta
  • flóren (-rna -o) adj. della flora
  • floríst (-a) m studioso della flora
  • florístičen (-čna -o) adj. della flora
  • florístika (-e) f studio, scienza della flora
  • alpínski (-a -o) adj.

    1. voj. alpino

    2. šport. alpino, alpinistico

    3. bot. alpino, d'alta montagna:
    alpinska flora flora alpina
  • atlántski (-a -o) adj. geogr. atlantico:
    atlantska flora flora atlantica
    atlantsko podnebje clima atlantico
    hist. atlantska listina Carta Atlantica
    voj. atlantski pakt Patto Atlantico
  • črevésen (-sna -o) adj. anat., med. dell'intestino, intestinale:
    črevesne bolezni malattie intestinali
    črevesna flora flora (batterica) intestinale
    črevesni katar catarro intestinale
    črevesne resice villi intestinali
    črevesna sluznica mucosa intestinale
  • fávna (-e) f (živalstvo) fauna:
    proučevati floro in favno pokrajine studiare la flora e la fauna di una regione
    morska, planinska favna fauna marina, alpina
  • flór (-a) m

    1. (žalni trak) nastro da lutto, lutto

    2. (tančica, pajčolan) velo

    3. tekst. cotone mercerizzato:
    nogavice iz flora calzini di cotone

    4. tekst. superficie ispida, verso ispido (del tessuto)
  • gôrski (-a -o) adj. di monte, del monte, montano, alpino, alpestre:
    gorska cesta strada montana
    gorska pokrajina paesaggio alpestre
    gorske rastline, živali flora, fauna alpina
    gorski greben cresta di monte
    gorski vrhovi cime dei monti
    gorska reševalna služba soccorso alpino
    gorska straža guardia alpestre
    gorski reševalec soccorritore alpino
    med. gorska bolezen mal di montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. gorska sretena geo (Geum montanum)
    hist. gorski gospod feudatario appaltatore (di vigne)
    gorski čok picco
    gorski hrbet giogo
    zool. gorski urh ululone (Bombina variegata)
    šport. gorsko kolo mountain bike
    voj. gorska artilerija artiglieria someggiata
    gorska steza mulattiera
    geogr. gorska veriga catena di monti, dorsale
    mitol. gorska vila oreade
    geogr. gorski greben giogaia, crinale
    zool. gorski kozlič saltarupe, oreotrago (Oreotragus oreotragus)
    geogr. gorski prelaz colle
    gorski rogelj dente
    zool. gorski škrjanček mattolina, lodola dei prati (Lullula arborea)
  • relíkten (-tna -o) adj.
    reliktno rastlinstvo, živalstvo flora, fauna relitta
  • relitto

    A) agg. geol., geogr., biol. preostal, relikten:
    flora, fauna relitta reliktna flora, favna
    lago relitto reliktno jezero

    B) m

    1. (ladijska) razbitina, ostanek (brodoloma)

    2. ekst., pren. razbitina
  • sistemátski (-a -o) adj. sistematico:
    biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva categoria sistematica della flora e della fauna
  • subacqueo

    A) agg. podvoden:
    cavo subacqueo ptt podvodni kabel
    sport subacquei šport podvodni športi
    vegetazione subacquea bot. podvodna flora

    B) m

    1. podvodni športnik; podvodni ribič

    2. potapljač
  • svét (-á) m

    1. mondo, universo; terra:
    star kot svet vecchio come Matusalemme
    stvarjenje sveta la creazione del mondo
    spoznavati svet conoscere il mondo
    lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

    2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
    duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
    naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

    3. (del zemeljske površine) area, zona:
    gorat, hribovit svet zona montuosa
    raven svet zona pianeggiante

    4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
    organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
    rastlinski svet le piante, la flora
    ribji svet i pesci
    živalski svet gli animali, la fauna

    5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
    čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
    podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

    6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
    antični svet il mondo antico
    moderni, sodobni svet il mondo moderno

    7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
    svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
    svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

    8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
    moški, ženski svet gli uomini, le donne
    mladi svet i giovani
    strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
    slovanski svet gli slavi

    9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
    odpovedati se svetu rinunciare al mondo

    10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
    svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
    star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
    pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
    pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
    pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
    pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
    spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
    pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
    živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
    ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
    spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
    rel. oni svet l'aldilà
    politika mu je tuj svet di politica non s'intende
    raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
    pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
    filoz. čutni svet il mondo sensibile
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo