Franja

Zadetki iskanja

  • evrópski (-a -o) adj. geogr. europeo, d'Europa:
    evropski jeziki, narodi lingue europee, popoli europei
    Evropska gospodarska skupnost (EGS) Comunità Economica Europea (CEE)
    šport. evropski pokal coppa europea
    Evropski svet Consiglio d'Europa
    polit. Evropska unija Unione Europea
    agr. evropska trta vite europea
    bot. evropski macesen larice comune (Larix decidua)
    zool. evropski bober castoro (Castor faber)
  • continentale

    A) agg.

    1. celinski, kontinentalen

    2. evropski

    B) m, f

    1. celinec, kontinentalec

    2. polotočan, polotočanka (Italijan, ki ni s Sicilije ali Sardinije)
  • europēo

    A) agg. evropski

    B) m, f Evropejec, Evropejka
  • C.E.R.N. kratica mComitato Europeo di Ricerche Nucleari Evropski komite za atomske raziskave
  • daino m

    1. zool. evropski damjak (Dama dama)

    2. damjakovina
  • M.E.C. kratica m ekon.Mercato Europeo Comune Skupni evropski trg
  • S.M.E. kratica

    1. voj.Stato Maggiore Esercito Glavni štab kopenske vojske

    2. ekon.Sistema Monetario Europeo Evropski denarni sistem
  • tarpan m invar. zool. evropski divji konj (Equus gmelini)
  • bráti (bêrem) imperf.

    1. leggere:
    brati na glas, črkovaje, gladko leggere ad alta voce, compitare, leggere speditamente
    brati Danteja leggere Dante

    2. (razumeti dogovorjene znake) leggere; interpretare:
    brati zemljevid, diagram, grafikon leggere una carta, un diagramma, un grafico

    3. pren. (ugotavljati po zunanjih znamenjih) leggre, comprendere, intuire:
    brati z obraza, v očeh leggere nel volto, negli occhi

    4. pren. (ugibati, napovedovati) leggere:
    brati z dlani leggere la mano

    5. (nabirati, trgati) raccogliere; nareč. vendemmiare:
    brati jagode raccogliere le fragole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. evropski (beri: zahodni) modernizem il modernismo europeo ovvero occidentale
    rel. brati mašo celebrare la messa
    pren. brati komu levite, kozje molitvice rimproverare qcn., dare a qcn. una lavata di capo
    pren. brati med vrsticami leggere tra le righe
    PREGOVORI:
    s hudičem ni dobro lešnikov brati dal cattivo è meglio tenersi alla larga
  • C.E. kratica m

    1. Comitato Esecutivo Izvršni komite

    2.
    Consiglio d'Europa Evropski svet
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • evropéjski (-a -o) adj. glej evropski
  • kontinènt (-ênta) m geogr. continente:
    evropski kontinent l'Europa, il continente europeo
    črni kontinent il continente nero, l'Africa
  • mercato m

    1. tržnica, trg; sejem:
    mercato coperto pokrita tržnica
    mercato del bestiame živinski sejem
    giorno di mercato sejemski dan
    tenere mercato imeti sejem

    2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
    mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
    mercato nero črna borza
    prezzo di mercato tržna cena
    a buon mercato poceni

    3. ekon. trg, tržišče:
    analisi di mercato tržna analiza
    economia di mercato tržno gospodarstvo
    mercato interno notranje tržišče
    mercato estero zunanje tržišče
    mercato comune europeo Skupni evropski trg

    4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
    fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast

    5. hrušč, zmešnjava, gneča
  • predávati (-am) imperf.

    1. šol. insegnare, fare lezioni, tenere un corso:
    predavati o evropski romantiki tenere un corso sul romanticismo europeo

    2. tenere una conferenza, conferenze; iron. montare, parlare in cattedra
  • pridruževánje (-a) n adesione:
    pridruževanje Evropski uniji adesione all'Unione Europea
  • števílka (-e) f

    1. numero:
    ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
    številka deset il numero dieci, il dieci
    številke in črke numeri e lettere
    zaporedna številka numero progressivo
    številka srečke il numero del biglietto della lotteria
    številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
    peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
    muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
    hišna številka numero civico
    serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
    arabske, rimske številke numeri arabi, romani
    nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
    Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
    bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
    gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

    2. pog. mat. (število) numero:
    lihe, sode številke numeri pari, dispari

    3. (številčni podatki) dato:
    številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

    4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
    posebna številka numero unico
    slavnostna številka numero speciale
    nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

    5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
    potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
    garderobna številka scontrino del guardaroba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti le številke essere ridotti a numeri
    žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
    pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
    ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
    doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
    žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
    sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
    vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
    ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
    adm. delovodna številka numero di protocollo
    davčna številka codice fiscale
    enotna matična številka občana numero d'identità personale
    biblio. dvojna številka numero doppio
    pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
    klicna številka numero telefonico
    poštna številka codice di avviamento postale
    šport. štartna številka numero di partenza
  • štirikráten (-tna -o) numer. quadruplo; quattro volte:
    potreben nam je štirikraten znesek ci occorre una somma quadrupla
    štirikratni evropski prvak il quattro volte campione europeo
  • tŕg (-a) m

    1. (tržnica) mercato:
    pokriti trg mercato coperto
    ribji trg pescheria
    bolšji trg mercato delle pulci
    zelenjavni trg piazza delle erbe

    2. piazza:
    Kongresni trg Piazza del Congresso

    3. borgo, borgata

    4. ekon. mercato:
    mednarodni, zunanji trg mercato internazionale, estero
    dati, vreči izdelek na trg lanciare un prodotto sul mercato
    črni trg mercato nero, borsa nera
    odprti, prosti trg mercato libero
    Skupni evropski trg Mercato Europeo Comune (MEC)
Število zadetkov: 19