Franja

Zadetki iskanja

  • dvóje numer. inv.
    a) dva (pri množinskih samostalnikih) due:
    dvoje vrat due porte
    b) (pri drugih samostalnikih)
    dvoje prijateljev due amici
    c) (skupina dveh različnih enot)
    veslati v dvoje remare in due
    življenje v dvoje la vita di, in coppia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti si na dvoje essere in lite
    alp. naveza na dvoje cordata di due alpinisti
  • due

    A) agg.

    1. dva:
    costume a due pezzi dvodelne kopalke

    2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
    fare due passi malo se sprehoditi
    fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
    mangiare due bocconi kaj malega pojesti
    abitare a due passi stanovati v bližini
    dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
    essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
    in due minuti pren. v trenutku, takoj

    B) m

    1. dva; dvojka; dvoje:
    il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
    lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
    tiro a due dvovprežnik

    2. šport
    due di coppia double scull
    due con dvojec s krmarjem
    due senza dvojec brez krmarja
  • bifido agg. razklan, preklan, razdeljen na dvoje
  • bifronte

    A) agg.

    1. dvojen, ki ima dvoje lic, dvoje prednjih strani

    2. pren. dvoličen, dvoobrazen:
    individuo bifronte dvoličnež
    politica bifronte dvolična politika

    B) m igre (vrsta anagrama)
  • bipartire

    A) v. tr. (pres. bipartisco) razdeliti na dvoje (tudi pren.)

    B) ➞ bipartirsi v. rifl. (pres. mi bipartisco) razdeliti se na dvoje
  • bipartizione f delitev na dvoje, dihotomija
  • aitante agg. krepek, močen:
    due spalle aitanti dvoje krepkih ramen
  • cōppia f

    1. par:
    coppia di sposi zakonski par
    coppia di cavalli par konj
    a coppia, in coppia v dvoje, v paru

    2. šport dvojica
  • dvój (-a -e) numer.

    1. duplice, di due specie

    2. (pri množinskih samostalnikih izraža število dve) due
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je dvoje tra il dire e il fare sta di mezzo il mare
  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • prēndere*

    A) v. tr. (pres. prēndo)

    1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
    prendere in braccio vzeti v naročje
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
    prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
    prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
    prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
    prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
    prendere di peso sunkoma dvigniti
    prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
    prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
    un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

    2. vzeti, jemati; priskrbeti si

    3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
    prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
    prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
    o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
    prendere in affitto vzeti v najem, najeti
    prendere in prestito sposoditi si
    prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
    prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

    4. vzeti, jemati; nositi s seboj

    5. peljati se (s čim):
    prendere il treno peljati se z vlakom

    6. dvigniti, iti po:
    vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

    7. ukrasti

    8. prijeti, ujeti, uloviti:
    prendere all'amo pren. ujeti na trnek
    prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
    prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
    prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

    9. ujeti, zalotiti:
    prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
    prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

    10. osvojiti, zavzeti:
    prendere d'assedio oblegati
    prendere d'assalto osvojiti v naskoku
    prendere una donna občevati z žensko

    11. pren. lotiti, lotevati se:
    fu preso dalla paura lotil se ga je strah

    12. zavzeti, zavzemati

    13. slikati, fotografirati

    14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
    prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
    prendere le misure vzeti mere

    15. pren. občevati, ravnati (s):
    prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
    prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

    16. vzeti, jemati; najemati:
    prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
    prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
    prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
    prendere a bordo vkrcati
    prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

    17. iti (po), kreniti:
    prendere la direzione giusta iti v pravo smer
    non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
    prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

    18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
    prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
    prendere un tè popiti čaj
    prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

    19. privzeti:
    prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
    prendere di dišati (po), imeti okus (po)

    20. navzeti se; biti podoben:
    un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
    prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

    21. vzeti, jemati (razumeti):
    prendere alla lettera vzeti dobesedno
    prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
    prendere in esame kaj preiskati

    22. imeti za:
    prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
    ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
    prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
    per chi mi prendi? za koga me imaš?

    23.
    prendere una decisone skleniti
    prendere un provvedimento sprejeti ukrep

    24.
    prendere la febbre dobiti vročino
    prendere il raffreddore prehladiti se

    25. dobiti jih, prejeti udarec:
    prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
    prenderle, prenderne pog. fasati jih

    26.
    prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
    prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
    prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

    27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
    prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
    prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
    prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
    prendere l'aire pognati se, kreniti
    prendere l'avvio začenjati se
    prendere alloggio stanovati
    prendere casa, domicilio nastaniti se
    prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
    prendere colore pobarvati se
    prendere il comando prevzeti poveljstvo
    prendere consiglio posvetovati se
    prendere commiato posloviti se
    prendere fiato oddahniti si, priti do sape
    prendere forza okrepiti se
    prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
    prendere la fuga pobegniti
    prendere impegno, un impegno obvezati se
    prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
    prendere terra pristati
    prendere il lutto črno se obleči
    prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
    prendere la mossa začeti
    prendere nota zabeležiti
    prendere origine izvirati, začeti se
    prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
    prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
    prendere possesso di lastiti si
    prendere posto sesti
    prendere atto vzeti, jemati na znanje
    prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
    prendere la rincorsa vzeti zalet
    prendere sonno zaspati
    prendere tempo odlašati; obotavljati se
    prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
    prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
    prendere paura ustrašiti se
    prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
    prendere una sbornia napiti se
    prendere vigore okrepiti, ojačati se
    prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
    prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
    prendere il volo odleteti (tudi pren.);
    prendere forma izoblikovati se
    prendere un bagno okopati se
    prendere il sole sončiti se

    28.
    prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
    prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
    prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

    29.
    prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
    non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
    prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
    prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
    non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. intr.

    1. zaviti (v), kreniti (na):
    prendere a destra zaviti na desno
    prendere per i campi kreniti po njivah

    2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
    prendere a narrare začeti pripovedovati

    3. prijeti se, pognati korenine

    4. zagoreti

    5. prijeti se (lepilo ipd.)

    6. pog.
    che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

    C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

    1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

    2. spreti se; stepsti se:
    prendersi a parole skregati se
    prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

    3.
    prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

    4.
    prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
    prendersi in antipatia postati si zoprn
  • razdeljèn (-êna -o) adj. diviso, ripartito, distribuito; frazionato; spezzato:
    razdeljen na celice cellulare; diviso in cellule
    razdeljen na dvoje (jezik, hrbtenica) bifido
  • razkláti (-kóljem) perf.

    1. spaccare, fendere; lacerare:
    razklati na dvoje spaccare in due
    pren. slepeč blisk je razklal nebo un fulmine accecante lacerò il cielo

    2. scindere, spezzare, separare; pren. rompere:
    tuljenje siren je razklalo tišino l'urlo delle sirene ruppe il silenzio
  • spezzare

    A) v. tr. (pres. spēzzo)

    1. lomiti, prelomiti, drobiti, trgati:
    spezzarsi un braccio zlomiti si roko
    spezzare le catene, i ceppi pren. pretrgati okove
    spezzare il cuore pren. streti srce
    spezzare una lancia in favore di qcn. pren. zavzeti se za koga
    spezzare il pane prelomiti kruh

    2. pren. prekiniti, prekinjati, pretrgati

    B) ➞ spezzarsi v. rifl. (pres. mi spēzzo) zlomiti se, pretrgati se:
    spezzarsi in due per qcn. pretrgati se na dvoje, z vsemi močmi si prizadevati za koga
  • vráta (vrát) n pl.

    1. porta (tudi inform. ); uscio; portiera:
    vrata vodijo v kuhinjo la porta dà nella cucina
    soba ima dvoje vrat la stanza ha due porte
    vrata avtomobila, avtobusa, vagona la portiera dell'auto, dell'autobus, la porta del vagone
    glavna, stranska vrata porta principale, portone; porta secondaria
    kovana, lesena, steklena vrata porta in ferro battuto, porta di legno, porta di vetro
    garažna, vhodna vrata porta della rimessa, porta d'ingresso
    dvižna, nihalna, vrtljiva vrata saracinesca, porta a basculanti, porta girevole
    enokrilna, dvokrilna vrata porta a un battente, a due battenti
    grad. smučna vrata porta scorrevole
    požarna vrata porta di sicurezza
    vrata za služinčad porta di servizio
    trkati na vrata bussare alla porta
    loputati z vrati sbattere la porta

    2. šport. porta:
    braniti vrata difendere la porta, la rete
    brcniti žogo v vrata tirare in porta

    3. šport. (prostor med dvema palicama pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah) porta

    4. pren. porta, accesso:
    geogr. Postojnska vrata la porta di Postumia

    5. pren.
    odpreti, zapreti vrata aprire, chiudere le porta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati komu vrata indicare la porta a qcn.
    zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
    trg. prodaja od vrat do vrat vendita porta a porta
    pren. trkati na vrata essere alle porte, cominciare; premere, minacciare alle porte
    ekst. postaviti koga pred vrata mettere qcn. alla porta
    pog. gledati kakor bik, kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    naleteti povsod na zaprta vrata trovare tutte le porte chiuse
    seja za zaprtimi vrati riunione a porte chiuse
    vrata bank, trgovin se zapirajo le banche, i negozi chiudono
    pren. nebeška, peklenska vrata porta del Paradiso, dell'Inferno
Število zadetkov: 16