Franja

Zadetki iskanja

  • drugám adv. ➞ drugje (na drugo mesto) altrove, in altro luogo:
    iti drugam andare altrove
  • altrove avv. drugje, drugam, drugod:
    allora mi trovavo altrove tačas sem bil drugje
    sono diretto altrove drugam sem namenjen
    avere la testa altrove pren. biti raztresen, odsoten
  • sviare

    A) v. tr. (pres. svio) odvrniti, odvračati; speljati drugam (tudi pren.); pren. zapeljati, zapeljevati:
    sviare l'attenzione dei presenti odvrniti pozornost navzočih
    sviare qcn. dallo studio odvračati koga od študija
    sviare il discorso speljati pogovor drugam
    è stato sviato da quella ragazza dekle ga je speljalo na kriva pota

    B) sviare, sviarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ svio)

    1. iti s ceste

    2. zaiti

    3. pren. zaiti na kriva pota
  • aria f

    1. zrak:
    aria compressa stisnjen zrak
    aria condizionata klimatiziran zrak
    aria viziata slab zrak
    aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
    corrente d'aria prepih
    andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
    dare aria a una stanza prezračiti sobo
    discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
    a pancia all'aria ležeč vznak
    mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
    ancora in aria še v zraku (načrt)
    andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
    mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
    camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
    fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
    discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
    aver paura dell'aria bati se lastne sence
    non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
    parlare all'aria govoriti v veter
    missili aria-aria rakete zrak-zrak
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

    2. podnebje:
    cambiare aria iti drugam
    aria! šalj. stran! izgini!

    3. veter, sapa:
    non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
    tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

    4. pren. videz, izraz; obraz:
    che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
    aria stanca utrujen videz
    ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
    ha l'aria di voler piovere kaže na dež
    darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

    5. glasba arija
  • drugjé adv. ➞ drugam altrove, in un altro luogo (per lo stato in luogo)
  • góvor (-a) m

    1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
    motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
    obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
    spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
    dar govora dono della parola
    imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

    2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
    seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
    svoboda govora libertà di parola

    3. (pogovor) discorso:
    napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
    o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
    (v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
    'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

    4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
    pog. imeti, držati govor tenere un discorso
    nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
    otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
    pozdravni govor indirizzo di saluto
    slavnostni govor discorso ufficiale
    nagrobni govor orazione funebre

    5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
    knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
    otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
    likovni govor linguaggio figurativo
    lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
    lingv. premi, direktni govor discorso diretto
  • napeljáti (-péljem) | napeljeváti (-újem) perf., imperf.

    1. infilare, introdurre (filo e sim. nel cappio)

    2. mettere, posare, installare, tendere:
    napeljati vrv od drevesa do drevesa tendere una corda da un albero all'altro
    napeljati elektriko installare la corrente

    3. deviare (tudi ekst.), indirizzare, far cadere:
    napeljati vodo v jezero deviare l'acqua nel lago
    napeljati pogovor drugam deviare, far cadere il discorso su altri temi

    4. indurre, spingere (qcn. a):
    koga napeljati na umor indurre uno a commettere omicidio

    5. (nanositi) portare, trasportare:
    pren. napeljati vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
  • premestíti (-ím) | preméščati (-am) perf., imperf.

    1. trasferire, traslocare; adm., voj. comandare, distaccare:
    premestiti uslužbenca v drug oddelek distaccare un impiegato presso un altro ufficio
    premestiti vojaka v drug garnizon distaccare, comandare un soldato a un'altra guarnigione
    premestiti drugam, na oddaljeno (slabše) mesto sbattere, sbalestrare
    premestili so ga v podeželsko mesto lo hanno trasferito, relegato in una città di provincia

    2. spostare; sistemare, montare altrove:
    premestiti mizo k oknu spostare il tavolo vicino alla finestra
  • vōlgere*

    A) v. tr. (pres. vōlgo)

    1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
    volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
    volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
    volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

    2. pren. obrniti, obračati:
    volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
    volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
    volgere ad altro uso nameniti drugam

    3. knjižno
    volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

    B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

    1. obrniti, obračati se; zaviti:
    volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
    volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

    2. iti, hoditi k; vleči (barva):
    la partita volge al termine tekma gre h koncu
    un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
    la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

    C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

    1. obrniti, obračati se k
    volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
    la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

    2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
    volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti
  • zaobrníti (-em) perf. voltare, girare:
    zaobrniti glavo girare, voltare la testa
    zaobrniti krmilo v desno girare il timone a destra
    zaobrniti pogovor drugam cambiare il discorso; ekst. cambiare disco
  • zaokreníti (-em) perf.

    1. (obrniti) voltare, girare; ekst. sviare:
    zaokreniti pozornost drugam sviare l'attenzione altrove

    2. (spremeniti, predrugačiti) cambiare, alterare, modificare:
    zdaj je prepozno, da bi kaj zaokrenili è ormai troppo tardi per cambiare qualcosa
  • zavíjati (-am) | zavíti (-víjem)

    A) imperf., perf.

    1. girare, svoltare:
    zavijati okrog vogala scantonare, svoltare dietro l'angolo
    pren. zavijati pogovor drugam cambiare discorso

    2. arricciare; torcere; girare, camuffare:
    zavijati komu roko torcere il braccio a qcn.
    zavijati oči strabuzzare, stralunare gli occhi
    zavijati z očmi od jeze stravolgere gli occhi dalla rabbia

    3. incartare, impacchettare; avvolgere, avvoltolare; fasciare, bendare:
    zavijati darilo incartare il regalo
    zavijati otroka v odejo avvolgere il bambino nella coperta
    zavijati rano s povojem fasciare la ferita con una benda, bendare la ferita

    4. ululare, urlare:
    pes je zavijal v noč il cane ululava nella notte

    5. pren. piangere, lamentarsi

    6. pren. strascicare (le parole); ekst. parlare:
    zavijati po dolenjsko strascicare le parole alla maniera della Bassa Carniola

    7. pren. zaviti vrat tirare il collo:
    zaviti kokoši vrat tirare il collo alla gallina
    zaviti nasprotniku vrat sbaragliare, distruggere il nemico
    če prideš prepozno, ti zavijem vrat (izraža grožnjo) se vieni troppo tardi ti ammazzo

    8. impers. (imeti sunkovite bolečine v trebuhu ipd. ) ➞ zvijati | zviti

    B) zavíjati se (-am se) | zavíti se (-víjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi, rimbaccuccarsi; chiudersi, trincerarsi:
    pren. zaviti se v molk chiudersi nel silenzio
    zaviti se v plašč impastranarsi, incappottarsi
  • zvodíti (zvódim) perf. knjiž.

    1. (speljati, pripeljati) portare, condurre

    2. (zapeljati) fuorviare

    3. (zapeljati) sedurre; depistare; (prevarati) ingannare:
    njene oči so ga zvodile lo sedussero i suoi occhi
    zvoditi zasledovalce depistare gli inseguitori
    tako me ni še nihče zvodil così non mi ha finora ingannato nessuno

    4. arruffianare:
    knjiž. zvoditi pogovor drugam cambiare discorso
    star. zvoditi koga za nos ingannare qcn.; vulg. fregare qcn.
Število zadetkov: 13