drúg (-a) m
1. star. compagno, amico
2. (družabnik) socio
3. knjiž. compagno (con cui si convive):
zakonski drug marito
4. etn. testimonio di nozze
5. cerimoniere (nella prima messa)
Zadetki iskanja
- drúg (-a -o)
A) adj.
1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare
2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo
3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi
4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi
B) drúgi (-a -o) m, f, n
1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.
2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare
3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso - altro
A) agg.
1. drug, drugačen:
erano altri tempi bili so drugi časi
2. drug, ostal:
ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli
3. nov, drugi:
sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
un altro Casanova drugi Casanova
4. prejšnji, prihodnji:
l'altr'anno lani
l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
ieri l'altro predvčerajšnjim
domani l'altro pojutrišnjem
l'altra domenica prihodnjo nedeljo
quest'altr'anno prihodnje leto
5.
chiunque altro kdorkoli drug
noi altri mi
voi altri vi
B) pron. drug:
un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
è diventato un altro postal je drug človek
è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu
C) m drugo:
non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
stupido che non sei altro! presneti tepec!
non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
per altro sicer, vendar
più che altro predvsem
senz'altro seveda, vsekakor
un altro po' še malo
se non altro vsaj
altro che! kajpak! seveda! - altrui
A) agg. invar. tuj:
bisogna rispettare le opinioni altrui treba je spoštovati mnenje drugih
B) pron. invar. knjižno drug, drugi:
come ad altrui piace kot je drugim všeč
C) m tuje (tuja lastnina):
pensa al tuo e lascia stare l'altrui misli na svoje, tuje pa pusti pri miru! - compagno
A) m (f -gna)
1. tovariš, tovarišica; drug, družica:
compagno di giochi tovariš iz otroških let
compagno di classe sošolec
compagno di prigionia sojetnik
compagno di viaggi sopotnik
compagno di strada pren. sopotnik
il mio compagno moj mož
la mia compagna moja družica, moja žena
2. šport soigralec
B) agg. pog. podoben, enak - novēllo agg.
1. mlad, zgodnji:
patate novelle zgodnji, mladi krompir
2. nov:
sacerdote novello novomašnik
sposo novello novoporočenec
3. knjižno nov, drug:
un novello Picasso drugi Picasso - nuōvo
A) agg.
1. nov:
addobbato a nuovo nanovo okrašen
casa nuova nova hiša
cose nuove novosti, novotarije
di nuovo, di bel nuovo spet, ponovno
generazione nuova današnja mladina
nuovo ricco novopečeni bogataš, parveni
nuovo di zecca povsem nov
sposi nuovi novoporočenca
tempi nuovi novi časi
essere come nuovo biti kot nov, nerabljen
2. nov, skorajšnji:
anno nuovo novo leto
3.
faccia nuova nov obraz
non mi riesce nuovo od nekod ga poznam, zdi se mi, da sem ga že nekje videl
4. nov, prenovljen:
rimettere a nuovo prenoviti, na novo predelati
5. nov, drug
6.
nuovo del mestiere novinec, začetnik
essere nuovo a qcs. s čim se ukvarjati od nedavnega
PREGOVORI: anno nuovo vita nuova preg. novo leto, novo življenje
B) m (le sing.)
1. novo, novost
2. trgov. novo; novost, novi izdelek - prōnubo m
1. hist. (ženinov) drug
2. ekst. knjižno ženitni posrednik
3. biol. opraševalec - secondo1
A) agg.
1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti
2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero
3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben
4. knjižno ugoden
B) m
1. drugi, drugo
2. kulin. druga, glavna jed
3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj
4. sekundant
5. navt. drugi oficir - talaltro pron. (kdo) drug:
taluno... talaltro nekdo... drugi, eden... drugi - altri pron. invar.
1. kdo drug:
altri dirà kdo drug bi dejal
non altri che nihče (drug) razen, samo
non c'è altri che lui che possa farcela nikomur razen njemu ne bo uspelo, samo njemu bo uspelo
2. (ne)kdo:
non vorrei che altri mi fraintendesse ne bi hotel, da bi me kdo napak razumel
taluno, qualcuno... altri ta... oni:
taluno dice una cosa, altri un'altra ta pravi nekaj, oni nekaj drugega - cōniuge m, redko f zakonec, soprog, zakonski drug
- guatare
A) v. tr. (pres. guato)
1. knjižno upirati pogled, srepo gledati, strmeti
2. pesn. videti
B) ➞ guatarsi v. rifl. (pres. mi guato) knjižno strmeti drug v drugega - palleggiare
A) v. intr. (pres. palleggio) žogati se
B) ➞ palleggiarsi v. rifl. (pres. ci palleggiamo) pren. zvračati drug na drugega:
palleggiarsi la responsabilità (di) zvračati drug na drugega odgovornost (za) - paraninfo m
1. hist. nevestin drug
2. ekst. ženitveni posrednik - rodere*
A) v. tr. (pres. rodo)
1. gristi, glodati:
rodere il freno pren. potlačiti, brzdati nestrpnost, ogorčenje
un osso duro da rodere pren. trd oreh, trda kost, težek primer
2. glodati, razjedati, izpodjedati (tudi pren.):
l'acqua rode le rocce voda izpodjeda skale
3. šalj. (po)jesti
B) ➞ rodersi v. rifl. (pres. mi rodo) gristi se, mučiti se:
rodersi di rabbia gristi se od jeze
C) ➞ rodersi v. rifl. (pres. ci rodiamo) pren. knjižno drug drugega trpinčiti, sovražiti - sovrapponibile agg. ki se lahko položi drug prek drugega
- accōsto
A) avv. zraven, poleg, blizu:
venire accosto priti zraven, pristopiti
accosto accosto zelo blizu, čisto zraven
B) prep.
accosto a zraven, poleg:
stare l'uno accosto all'altro stati drug poleg drugega
C) agg. toskansko priprt:
lascia la porta accosta vrata pusti priprta; bližnji:
la scuola accosta bližnja šola
Č) m
1. približanje, kombiniranje, kombinacija
2. pren. poznanstvo, zveza, zaslomba, protekcija
3. navt. pristajališče
4. šport bližanje (balinanje) - addossare
A) v. tr. (pres. addōsso)
1. naložiti, nasloniti, prisloniti:
addossare un carico naložiti breme
addossare un mobile alla parete prisloniti kos pohištva k steni
2. pren. naprtiti, naložiti, zaupati:
addossare una colpa a qcn. naprtiti komu krivdo
addossare un ufficio naložiti funkcijo
B) ➞ addossarsi v. rifl. (pres. mi addōsso)
1. naložiti si, prevzeti:
addossarsi una responsabilità prevzeti odgovornost
2. naslanjati se, gnesti se:
si addossano gli uni agli altri gnetejo se drug ob drugem - bòlj adv.
1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
bolj natanko più attentamente
2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più
3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà
4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano
5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi
6.
bolj napolniti rinzeppare
bolj odebeliti ringrossare
bolj stisniti ricomprimere
bolj ukriviti ricurvare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tem bolj tanto più
še bolj ancora (di) più
čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
bolj kot kdajkoli quanto mai