dovòlj adv. abbastanza, a sufficienza:
pren. imeti koga (čezinčez) dovolj averne abbastanza di qcn.
Zadetki iskanja
- abbastanza avv. dosti, dovolj:
ne ho abbastanza di qcn., qcs. dovolj mi je koga, česa, sit sem koga, česa - assai
A) avv.
1. dosti, dovolj:
ho mangiato assai dosti sem jedel
ne ho assai di qcn., qcs. koga, česa imam čezinčez dovolj
2. zelo, mnogo, veliko:
è assai più bello di quanto pensassi veliko lepši je, kot sem mislil
è assai se ti credo le težko ti verjamem; (za glagolom)
è un uomo che beve assai to je človek, ki veliko pije
3. (v antifrastični rabi, ironično) nič:
m'importa assai! me nič ne briga!
B) agg. invar. mnog:
c'era assai gente bilo je mnogo ljudi
C) m invar. mnogi:
sono assai quelli che la pensano così mnogi tako mislijo, veliko jih je, ki tako mislijo
eravamo in assai a volerlo veliko nas je to hotelo
PREGOVORI: l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro - basta2
A) inter. dovolj, dosti:
basta, state zitti! dovolj, tišina!
basta con queste lamentele! dovolj je tega pritoževanja!, nehajmo se pritoževati!
B) cong.
1. če le:
si riesce a fare anche le cose molto difficili, basta insistere tudi zelo težke stvari je mogoče narediti, če le vztrajaš
2.
basta che če le, da le, samo (da):
fai quello che vuoi, basta che tu non esageri stori, kar hočeš, da le ne pretiravaš - bastantemente avv. dovolj
- bastevolmente avv. knjižno dovolj
- davanzo avv. več kot dovolj, na pretek, mnogo
- valere*
A) v. intr. (pres. valgo)
1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede
2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se
3. veljati, šteti
4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo
5. ekst. biti res; biti prav
6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati
7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma
B) v. intr., v. tr.
1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje
2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti
3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi
4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec
C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti
Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena - animo m
1. duh:
stato d'animo duševno razpoloženje
forza d'animo duševna moč
mettere l'animo in pace vdati se
avere l'animo, avere in animo di fare qcs. nameravati kaj storiti
di buon animo rade volje
ad un animo soglasno
2. srce, moč; pogum:
avere l'animo (di) imeti pogum, upati si
prendere animo drzniti si
perdersi d'animo izgubiti pogum
non mi è bastato l'animo di dargli la cattiva notizia nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal slabo novico
animo! pogumno! - bando m
1. razglas, oznanilo:
bando d'arruolamento naborni razglas
2. obvestilo:
bando d'asta pubblica obvestilo o dražbi
3. izgon, pregnanstvo:
mettere al bando pregnati, izgnati
4.
bando alle chiacchiere, agli scrupoli pren. dovolj čenč!, dovolj pomislekov!
bando ai complimenti pustimo formalnosti - chiacchiera f
1. (zlasti pl.) klepet, klepetanje, kramljanje:
fare due, quattro chiacchiere pren. pog. malo poklepetati, govoriti o tem in onem
a chiacchiere z besedami
poche chiacchiere! basta con le chiacchiere! dovolj besedi!
2. (zlasti pl.) govorice, babje čenče:
è tutta una chiacchiera! to ni res!
3. zgovornost, namazan jezik:
ha molta chiacchiera jezik mu teče kot namazan - chiuso
A) agg.
1. zaprt:
seduta a porte chiuse seja za zaprtimi vrati
chiuso a sette chiavi, a sette suggelli pren. zaprt s sedmimi pečati
abito chiuso visoko zapeta obleka
agire a occhi chiusi pren. ravnati na slepo, z gotovostjo
fidarsi di qcn. a occhi chiusi pren. slepo v koga zaupati
capitolo, argomento chiuso končana zadeva
chiuso! dovolj o tem!
cielo chiuso oblačno nebo
2. jezik
vocale chiusa zaprt, ozek samoglasnik
3. pren. nejasen, nerazumljiv:
linguaggio chiuso nerazumljiv jezik
4. pren. nezaupljiv, zaprt, molčeč:
un ragazzo chiuso vase zaprt deček
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrò mai mosca preg. če jezik molči, glava ne boli
B) avv. nejasno, nerazumljivo
C) m
1. zaprt, ograjen prostor
2. obor
3. neprezračen prostor - così
A)
1. tako:
così si dice tako pravijo
e così? kaj pa potem?
è così? ali je tako?
e così via in tako dalje
basta così! dovolj!
così così bolj tako tako, nekako
di così, per così tako:
mettiti per così postavi se takole
2. tako; toliko:
è una persona così simpatica! to je tako simpatičen človek!
così gli uni come gli altri tako eni kot drugi
B) agg. tak, takšen:
non avevo mai conosciuto una persona così še nikoli nisem spoznal takšnega človeka
C) cong.
1.
così come tako, kot:
è proprio così bravo come dicono? ali je res tako sposoben, kot pravijo?
2.
e così in tako, in zato:
abita fuori mano e così si vede raramente stanuje bogu za hrbtom in zato se poredkoma pokaže
3. čeprav:
così furbo com'è si è lasciato fregare čeprav je prebrisan, se je pustil prevarati
4.
così.. che, così... da tako... da:
non sarai stato così sciocco da lasciarti sfuggire l'occasione pa vendar nisi bil tako neumen, da bi izpustil priložnost!
5. ko bi le; bog daj, da:
così fosse vero! ko bi le bilo res!
6.
come... così, appena che... così brž ko:
come lo vide, così scappò via brž ko ga je zagledal, je zbežal
7.
siccome... così, poiché... così ker:
siccome non avevo i soldi, così non ho comprato la macchina ker nisem imel denarja, nisem kupil avta - dánes adv.
1. oggi:
za danes je dovolj per oggi basta
pridi danes teden, mesec vieni oggi a otto, a un mese
danes teden je umrl è morto una settimana fa
2. (v sedanjem času, zdaj) oggi, al presente, attualmente:
danes je svet precej drugačen oggi il mondo è molto cambiato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nisem šele danes na svet prišel, da bi ti verjel non sono (mica) nato ieri per crederti
pren. od danes do jutri dall'oggi al domani
delo, služba od danes do jutri lavoro occasionale, saltuario
živeti od danes do jutri vivere alla giornata
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri un oggi vale più di dieci domani; chi ha tempo non aspetti tempo - discorso m
1. pogovor, razgovor, govor; besede:
attaccare discorso con qcn. začeti razgovor s kom
cambiare discorso preiti na drugo temo
il discorso cadde su... pogovor je nanesel na...
perdere il filo del discorso zmesti se, zgubiti nit razgovora
discorso senza capo né coda besede brez repa in glave
pochi discorsi! dovolj besedi!
senza tanti discorsi ostro, brez slepomišenja
2. govor:
pronunciare un discorso imeti govor, govoriti
3. jezik govor:
discorso diretto, indiretto premi, odvisni govor
parti del discorso besedne vrste
4. ekst. pren. usmerjenost, naravnanost:
portare avanti il discorso, un certo tipo di discorso publ. angažirati se v neki dejavnosti - finito
A) agg.
1. dovršen, dognan:
esecuzione musicale finita dognana glasbena izvedba
2. sposoben, izveden, podkovan, vešč:
artigiano finito vešč obrtnik
3. jezik določen:
modo finito določni naklon, določna oblika
4. mat. končen:
numero finito končno število
5. propadel, izgubljen, iztrošen, odpisan, opešan:
uomo finito propadel človek
artista finito iztrošen umetnik
è finita konec je
farla finita pren. napraviti konec, nehati enkrat za vselej:
basta con questo chiasso, fatela finita! dovolj je hrupa, nehajte že enkrat!
farla finita con qcn. pretrgati stike z nekom; umoriti koga
farla finita con la vita pokončati se
B) m
1. filoz. končnost
2.
finito di stampare tisk kolofon - giù
A) avv.
1. dol, doli:
scendi subito giù! pridi takoj dol!
venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
mettere giù odložiti:
mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
venire giù ekst. podreti se:
non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!
2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše
3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
giù da quella sedia! dol s stola!
giù le mani! roke dol!
giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
e giù botte da orbi nato pa so padle batine
4.
in giù navzdol:
è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol
5.
da, di giù od spodaj:
il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
da giù in su od spodaj navzgor
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani
6.
su per giù, giù di lì približno, nekako:
ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo
B) prep.
giù per po:
se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi - lasciare
A) v. tr. (pres. lascio)
1. pustiti, puščati
2. zapustiti, zapuščati:
lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
lasciare la pelle umreti
lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
lasciarci una gamba izgubiti nogo
3. imenovati:
lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno
4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi
5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
lasciamo gli scherzi! šalo na stran!
6. prepustiti, prepuščati
7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
lasciare perdere ne meniti se
lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
lasciamo stare! dovolj o tem
lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln
B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se - margine m
1. rob:
margine della ferita rob rane
margine della strada rob ceste
margine del fiume breg reke
vivere ai margini della società pren. živeti na obrobju družbe
nota in margine pripomba ob robu (strani)
in margine pren. postransko
2. pren. (razpoložljivi) prostor; množina, pribitek:
lasciar margine alla fantasia sprostiti domišljijo
un buon margine di tempo dovolj časa
margine di guadagno pribitek, marža
vincere con largo margine šport zmagati z veliko prednostjo - pogúm (-a) m coraggio, animo, audacia, ardimento; cuore; baldanza, fierezza, gagliardia; pren. fegato:
slepi, nori pogum il coraggio della disperazione; coraggio cieco, coraggio da matti
levji pogum coraggio da leone
dobiti pogum (opogumiti se) prendere coraggio, farsi cuore
zgubiti pogum perdersi di coraggio, di cuore, d'animo; scoraggiarsi
nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal strašno novico non mi è bastato l'animo di dargli la terribile notizia
nima poguma non gli basta il cuore
le pogum!, kar s pogumom! su, coraggio!
pogum velja! coraggio ci vuole!