domàč (-áča -e)
A) adj.
1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
domača hrana, kuhinja cucina casalinga
domača dela, opravila lavori domestici
domača obrt artigianato domestico
domača halja vestaglia; negligée
domača jopica liseuse
domača lekarna farmacia (domestica)
domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio
2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
domača ekipa squadra locale, di casa
domača industrija l'industria nazionale
domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
domači fantje i giovani del luogo, del paese
domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
pren. domači kraj campanile
3. (ki živi ob človeku) domestico:
divje in domače živali animali selvatici e domestici
4. (krotek) mansueto, docile:
pes je domač il cane è mansueto
5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
biti domač s kom essere intimo con qcn.
postati domač acclimatarsi, ambientarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šol. domača naloga compito di casa
iron. domači prijatelj amico di famiglia
domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
stopiti spet na domača tla tornare in patria
domače delo lavoro a domicilio
domače platno tela fatta in casa
šol. domače čtivo letture per casa
domači kruh pane casereccio
domači učitelj precettore, istruttore
B) domáči (-a -e) m, f, n
pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo
Zadetki iskanja
- autōctono
A) agg. avtohton, domač, prvoten:
popolazioni autoctone avtohtono prebivalstvo
B) m avtohton, domačin, staroselec, praprebivalec - casalingo
A) agg. (m pl. -ghi) hišen, domač:
pane casalingo domač kruh
alla casalinga kulin. po domače
incontro casalingo šport tekma na domačem igrišču
B) m pl.
1. hišne potrebščine:
negozio di casalinghi trgovina s hišnimi potrebščinami
2. gospodinjski aparati - casereccio agg. (m pl. -ci, f pl. -ce) domač:
pane casereccio domači kruh - domēstico
A) agg. (m pl. -ci)
1. domač, hišni, družinski; zaseben:
focolare domestico domače ognjišče; pren. dom, družina
lavori domestici hišna opravila
azienda domestica družinsko podjetje
2. knjižno zaupen, domač:
uomo domestico priljuden človek
essere domestico con qcn. biti s kom domač
3. biol. udomačen, domač
B) m (f -ca) sluga; služabnik, služabnica; hišna pomočnica
C) m bot. (marza) cep, cepič - familiare
A) agg.
1. družinski
2. domač:
avere familiare una lingua dobro znati jezik, obvladati jezik
3. pren. familiaren, preprost, neprisiljen, prijazen:
tono familiare neprisiljen ton, prijazen ton
4. pren. intimen, zaupen:
essere familiare con qcn. biti s kom v tesnih odnosih
alla familiare zaupno
B) m domači, družinski član - indigeno
A) agg. domač, iz samega kraja
B) m (f -na)
1. domačin, domačinka; domorodec
2. ekst. divjak - nazionale
A) agg.
1. nacionalen, naroden; državen:
lingua nazionale nacionalni jezik
festa nazionale državni praznik
inno nazionale državna himna
bandiera nazionale državna zastava
2. ekon., polit. naroden; domač:
economia nazionale nacionalna ekonomija; domače gospodarstvo
prodotti nazionali domači izdelki
B) f
1. šport državna reprezentanca
2. (znamka italijanskih cigaret) ○ - nostrale agg. naš, domač:
alla nostrale po naše - nostrano agg. naš, domač:
alla nostrana po naše - privato
A) agg. zaseben, privaten; nejaven; domač, zaupen:
diritto privato pravo privatno pravo
faccende private domače zadeve
in via privata, in forma privata privatno, zasebno
B) (f -ta)
1. zasebnik, zasebnica, privatnik, privatnica
2. posameznik, posameznica
C) m zasebno, privatno; osebno - ruspante agg.
1. domač, ki se pase na dvorišču (piščanec)
2. ekst. naraven, pristen - volgare
A) agg.
1. ljudski, domač (zlasti jezik):
nome volgare ljudsko ime
2.
era volgare naše štetje (po Kristusu)
3. pren. slabš. navaden, vsakdanji
4. prostaški, vulgaren
B) m jezik vulgarni jezik:
il volgare italiano, latino vulgarna italijanščina, latinščina
dire una cosa in buon volgare pren. povedati kaj odkrito, brez dlake na jeziku - frequentare v. tr. (pres. frequēnto)
1. obiskovati, hoditi, zahajati (v):
frequentare la scuola hoditi v šolo
frequentare il teatro hoditi v gledališče
frequentare il caffè zahajati v kavarno
2. občevati (s, z), gibati se (med), biti domač (s, z), družiti se:
frequentare i letterati družiti se s književniki
3. kaj pogosto delati:
frequentare i sacramenti pogosto prejemati zakramente - praticare
A) v. tr. (pres. pratico)
1. delati, izvajati:
praticare il bene delati dobra dela
praticare la legge izvajati zakon
2. delati, opravljati poklic; poznati, ukvarjati se:
praticare l'insegnamento učiti
praticare la poligamia poznati mnogoženstvo
3. obiskovati; družiti se (s):
praticare una persona družiti se s kom
4. narediti, napraviti:
praticare un'iniezione dati injekcijo
praticare uno sconto napraviti popust
B) v. intr. družiti se (s), biti domač (s); redno obiskovati:
praticare in un locale redno zahajati v lokal
PREGOVORI: chi pratica con lo zoppo impara a zoppicare preg. kdor se s tatom druži, se nauči krasti - strapaesano agg. izrazito domač, vaški
- casa f
1. hiša:
casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša
2. dom:
andare a casa iti domov
uscir di casa iti z doma
mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
cercar casa iskati stanovanje
fatto in casa domač (hrana)
giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
casa religiosa samostan
mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
essere di casa biti domač
3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
la real casa kraljeva družina
4.
casa di cura sanatorij; zdravilišče
casa di ricovero dom za onemogle
casa di pena kaznilnica
casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
casa dello studente dijaški, študentski dom
casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
casa da gioco igralnica
5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
casa editrice založba
la casa del caffè prodajalna kave
casa di mode modna hiša
6. igre šahovsko polje
PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima - confidēnza f
1. domačnost:
essere in confidenza con qcn. biti s kom domač, v pristnih odnosih
prendere confidenza con qcn., con qcs. seznaniti se s kom, s čim; postati domač s kom, s čim
prendersi una confidenza biti predomač
2. zaupanje:
avere confidenza in se stessi zaupati sam vase
3. zaupno sporočilo, skrivnost:
fare una confidenza a qcn. komu kaj zaupati
in confidenza zaupno - consuetudine f
1. navada, običaj:
avere la consuetudine di andare a letto presto hoditi zgodaj spat
2. pravo običaj
3. (dimestichezza) knjižno domačnost:
avere consuetudine coi classici biti domač s klasiki - člôvek (-éka) m pl. ljudje
1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale
2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore
3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?
4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco