Franja

Zadetki iskanja

  • dólg (-á) m

    1. debito (tudi pren.); dovuto; pendenza:
    tičati v dolgovih affogare nei debiti
    biti obremenjen z dolgovi essere gravato di debiti, essere indebitato
    znebiti se dolgov liberarsi dei debiti, sdebitarsi
    plačati, poravnati dolgove pagare, saldare i debiti
    viseči dolg debito fluttuante
    vojni dolg debito di guerra
    moralni dolg debito di coscienza
    konsolidirani dolg debito consolidato

    2. rel. (krivda, greh) debito, colpa, peccato:
    in odpusti nam naše dolge e perdonaci i nostri debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzeti, jemati kaj na dolg comprare a debito
    pren. biti na dolgu s čim essere in debito di qcs.
    častni dolg debito d'onore
    utapljati se v dolgovih affogare nei debiti, essere nei debiti fin sopra i capelli
    plačati dolg pagare il dovuto, adempiere al proprio debito (verso); pog. levare un chiodo
    PREGOVORI:
    obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • dólgčas | dólg čas (-a, -ega -a) m

    1. noia, tedio, uggia:
    čutiti dolgčas annoiarsi
    biti (komu) zelo, neskončno dolgčas morire di noia
    biti dolgčas po kom sentire la mancanza di qcn., mancare
    pasti, prodajati dolgčas sentire, provare noia, tedio
    preganjati dolgčas ammazzare, vincere la noia

    2. (oseba, okolje, ki povzroča tako stanje) noia; noioso
  • arretrato

    A) agg. zaostal; nerazvit; star:
    aree arretrate zaostala, nerazvita področja
    numero arretrato stara številka (periodične publikacije)

    B) m (zlasti v pl.) zaostanek; zaostali račun, dolg:
    percepire gli arretrati prejeti zaostanek
    ho un arretrato con te pren. midva imava še neporavnane račune
    avere un arretrato con la giustizia pren. biti sprt s pravico, imeti neporavnane račune s sodiščem
  • boccaccia f (pl. -ce)

    1. slabš. od ➞ bocca gnusna usta, rilec, gobec

    2. spakovanje, spaka, zmrda:
    fare le boccacce spakovati se

    3. slab okus (v ustih)

    4. pren. gobezdalo, goflja; dolg, nesramen jezik
  • buca f

    1. luknja, odprtina, jama:
    una strada piena di buche cesta polna lukenj, jam
    buca del carbone podpeček
    buca del suggeritore gled. šepetalnica
    buca delle lettere poštni nabiralnik

    2. biljardna luknja

    3. kotanja

    4. beznica, brlog, luknja

    5. dolg, primanjkljaj:
    andare in buca pren. zabresti v težave
  • chiōdo m

    1. žebelj:
    essere un chiodo, essere magro come un chiodo pren. biti suh kot trska
    attaccare i guantoni al chiodo pren. šport umakniti se iz aktivnega športa
    roba da chiodi pren. neprimerne besede, neprimerna dejanja, nemogoče ideje, zamisli
    dire roba da chiodi pren. opravljati, žaljivo govoriti

    2. alpin. klin

    3.
    chiodo di garofano nageljnova žbica

    4. med. zbodljaj, ostra bolečina

    5. pren. fiksna ideja, obsedenost:
    togliersi un chiodo dalla testa znebiti se fiksne ideje

    6. pren. pog. dolg, kreda:
    comprare a chiodo kupovati na kredo, na upanje
    piantare un chiodo zadolžiti se
    levare un chiodo izplačati dolg
    PREGOVORI: chiodo scaccia chiodo preg. klin se s klinom zbija
  • dēbito2 m

    1. pravo dolg:
    contrarre un debito zadolžiti se
    debito consolidato konsolidiran dolg
    affogare nei debiti utapljati se v dolgovih
    essere nei debiti fino ai capelli do vratu tičati v dolgovih
    comprare a debito kupovati na up
    essere in debito di qcs. kaj dolgovati (tudi pren.)

    2. dolžnost, dolg:
    adempiere al proprio debito (verso) plačati dolg
  • dovuto

    A) agg. dolžen; ki ga gre pripisati, ki je posledica:
    un successo dovuto al forte impegno uspeh, ki ga gre pripisati veliki prizadevnosti

    B) m dolg; potrebno, primerno:
    pagare il dovuto plačati dolg
    fare più del dovuto storiti več, kot je bilo potrebno
  • esposizione f

    1. izobešanje, razstavljanje, izpostavljanje:
    l'esposizione del bucato all'aria aperta obešanje perila na prostem

    2. foto eksponiranje, osvetlitev

    3. razstava:
    palazzo delle esposizioni razstavna palača, razstavišče

    4. poročanje, prikazovanje, razlaga:
    esposizione precisa dei fatti natančno prikazovanje dogodkov

    5. lega:
    l'esposizione di un edificio lega zgradbe

    6. ekon. dolg
  • indebitamento m dolg; zadolženost
  • lungo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. dolg:
    lungo disteso kot je dolg in širok
    fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
    abito lungo dolga večerna obleka
    fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
    avere la vista lunga pren. daleč videti
    saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

    2. dolg, visok:
    essere più largo che lungo biti širši kot daljši

    3. (časovno) dolg:
    lungo viaggio dolgo potovanje
    a lungo andare sčasoma
    a lungo dolgo, dolgotrajno
    mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
    farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
    a lunga scadenza dolgoročen

    4. (lento) počasen:
    essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

    5. redek, pog. dolg:
    caffè lungo dolga kava

    6. jezik dolg
    PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

    B) avv. daleč, predaleč

    C) prep.

    1. vzdolž, ob:
    lungo il fiume vzdolž reke

    2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
    lungo i secoli v stoletjih

    Č) m dolžina, oddaljenost:
    misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
    per il lungo e il largo po dolgem in počez
  • molto

    A) avv. mnogo, veliko:
    parlare molto, combinare poco veliko govoriti, malo storiti
    non molto malo, prav malo
    molto ma molto zelo veliko
    né molto né poco sploh ne

    B) agg.

    1. mnog:
    a Treviso ho molti amici v Trevisu imam mnogo prijateljev

    2. velik; dolg:
    essere di molto aiuto veliko pomagati
    dopo molto cercare l'ho trovato po dolgem iskanju sem ga našel

    3. preveč

    4. (v raznih eliptičnih izrazih)
    a dir molto kvečjemu
    fra non molto kmalu
    or non è molto pred kratkim
  • pendēnza f

    1. nagnjenost, nagib; pad

    2. pravo nerešen spor

    3. pren. neplačani račun, dolg:
    sistemare una pendenza poravnati dolg
  • andiriviēni m invar.

    1. vrvež; beganje

    2. pren. dolg in nejasen opis, čenčanje, okolišenje:
    dimmi cosa vuoi senza tanti andirivieni povej mi, kaj hočeš, brez tolikšnega okolišanja
  • chilomētrico agg. (m pl. -ci)

    1. kilometrski

    2. pren. neskončno dolg, dolgovezen:
    discorso chilometrico kilometrski govor
  • consolidato

    A) agg. ekon. konsolidiran:
    debito consolidato konsolidirani dolg
    bilancio consolidato konsolidirana bilanca

    B) m ekon. konsolidirani dolg
  • cross tujka angl. m invar. šport

    1. dolg diagonalni predložek

    2. kroše
  • fiume

    A) m

    1. reka:
    la sorgente, il corso, la foce di un fiume rečni izvir, tok, rečno ustje
    il letto di un fiume rečno korito, struga
    fiume navigabile plovna reka
    fiume tributario pritok
    fiume in piena narasla reka

    2. pren. potok:
    fiume di lacrime, di sangue potok solza, krvi
    versare fiumi di lacrime pretakati solze v potokih
    versare fiumi d'inchiostro preliti dosti črnila

    B) agg. invar. izredno obsežen, neskončno dolg, brez konca in kraja:
    romanzo fiume roman reka
    seduta fiume neskončno dolga seja
    PREGOVORI: tutti i fiumi vanno al mare preg. vse poti vodijo v Rim
  • giaccone m debel in dolg suknjič