dolóčen (-čna -o) adj. determinato; dato, certo; determinativo; chiaro, inequivocabile, preciso:
izreči (o čem) določeno mnenje esprimere (su qcs.) un'opinione, una qualche opinione
zahtevati določen odgovor esigere una risposta chiara
lingv. določna glagolska oblika forma determinativa del verbo
lingv. določni člen articolo determinativo
o njem ne vem nič določnega di lui non so niente di preciso
Zadetki iskanja
- addetto
A) agg.
1. dodeljen, pripadajoč:
funzionario addetto alla segreteria uslužbenec tajništva
2. določen, namenjen:
vagone addetto al trasporto delle merci vagon, namenjen prevozu blaga
B) m
1. uslužbenec
2. ataše:
addetto commerciale trgovinski ataše
addetto militare vojaški ataše
addetto culturale kulturni ataše
addetto stampa tiskovni ataše - assegnato1 agg.
1. določen, dovoljen, zaupan:
fare una cosa entro il termine assegnato kaj narediti v določenem roku
2. star. zmeren, varčen - dato
A) agg.
1. gotov, določen:
in date occasioni ob nekaterih priložnostih
2.
date le circostanze non ho potuto rifiutare zaradi okoliščin pač nisem mogel odbiti
dato che recimo, da; v primeru, da
dato e non concesso denimo, da
B) m podatek:
dato di fatto resnično dejstvo
elaborazione elettronica dei dati elektronska obdelava podatkov - definito agg. določen
- deputato
A) agg. izbran, izvoljen, določen
B) m (f -ta, -essa)
1. poslanec, poslanka, delegat, deputat:
camera dei deputati poslanska zbornica
2. odposlanec, pooblaščenec - determinativo agg.
1. določilen
2. določen:
articolo determinativo jezik določni člen - detto
A) agg.
1. rečen, povedan:
detto fra noi med nami povedano
detto tra parentesi mimogrede povedano
è presto detto lahko je reči
come non detto pustimo stvar pri miru; že prav, kot da tega nisem rekel
detto fatto rečeno storjeno
quel ch'è detto è detto kar sem rekel, sem rekel
2. imenovan:
Paolo Cagliari detto il Veronese Paolo Cagliari, imenovan Veronese
3. določen:
il detto giorno določenega dne
4. omenjen; prej, zgoraj naveden:
detto individuo imenovana oseba
B) m
1. beseda:
stando al suo detto po njegovih besedah
2. duhovit domislek, izrek; (facezia) dovtip:
come dice un antico detto kot pravi starinski izrek
i detti del pievano Arlotto dovtipi župnika Arlotta - finito
A) agg.
1. dovršen, dognan:
esecuzione musicale finita dognana glasbena izvedba
2. sposoben, izveden, podkovan, vešč:
artigiano finito vešč obrtnik
3. jezik določen:
modo finito določni naklon, določna oblika
4. mat. končen:
numero finito končno število
5. propadel, izgubljen, iztrošen, odpisan, opešan:
uomo finito propadel človek
artista finito iztrošen umetnik
è finita konec je
farla finita pren. napraviti konec, nehati enkrat za vselej:
basta con questo chiasso, fatela finita! dovolj je hrupa, nehajte že enkrat!
farla finita con qcn. pretrgati stike z nekom; umoriti koga
farla finita con la vita pokončati se
B) m
1. filoz. končnost
2.
finito di stampare tisk kolofon - fissato
A) agg.
1. določen, fiksiran:
fissato dalla legge z zakonom določen
2. obseden
B) m
1. manijak, obsedenec, fanatik
2. ekon.
fissato bollato zaključnica (potrdilo o sklenjenem borznem poslu); potrdilo o nakupu, prodaji - qualche agg.
1. kak, kakšen, nekaj:
ho ancora qualche soldo da parte prihranjenega imam še nekaj denarja
qualche volta, qualche giorno prej ali slej
in qualche parte, da qualche parte nekje
in qualche modo nekako
2. neki, določen:
ho qualche ragione per dubitare di lui imam svoje razloge, da dvomim o njem
3. kak, nekakšen, primeren (z nedoločnim členom):
devo trovare una qualche scusa najti moram kakšen izgovor - rilevato
A) agg.
1. dvignjen; vzvišen
2. (z meritvami) določen
B) m
1. vzboklina, pridvig
2. pridvignjeno cestišče - scritto
A) agg.
1. napisan; pisen
2. sojen, določen:
era scritto che fosse così sojeno je bilo, da bo tako
3. pren. napisan; vtisnjen:
portare qcs. scritto in fronte imeti kaj napisano na čelu
B) m
1. pisanje; spis:
scritti scelti izbrani spisi
2.
in scritto, per scritto pisno
mettere qcs. per scritto zapisati kaj črno na belem - stabilito agg.
1. postavljen
2. določen
3. dogovorjen:
resta stabilito che dogovorjeno je, da - appōsito agg. primeren, poseben, za to določen, ustrezen:
scrivere sull'apposito modulo pisati na ustrezen obrazec - specifico
A) agg. (m pl. -ci)
1. specifičen; svojevrsten, poseben; značilen; ekst. konkreten, natančno določen:
nel caso specifico v danem primeru
2. med. specifičen; poseben:
rimedio specifico farm. specifik
3. fiz. specifičen:
peso specifico specifična teža
B) m
1. specifičnost
2. farm. specifikum
3. posebnost, značilnost; specifika:
lo specifico televisivo televizijska specifika - tassativo agg.
1. taksativen
2. natančno določen, izrecen
3.
termine tassativo neodložljiv rok - concrēto
A) agg.
1. stvaren, dejanski, resničen, konkreten:
passare ai fatti concreti preiti k stvarnim dejanjem
nome concreto jezik stvarno ime
progetto concreto določen, natančno opredeljen načrt
arte concreta umet. konkretna umetnost
musica concreta glasba konkretna glasba
2. praktičen
B) m konkretno, stvarno:
andare dall'astratto al concreto iti od abstraktnega h konkretnemu - délo (-a) n
1. lavoro; opera:
fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
kvalificirano delo lavoro qualificato
vreči se na delo buttarsi a lavorare
zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
prenehati z delom finire, smettere di lavorare
začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro
2. (trud, napor) fatica, sforzo
3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
pisateljsko delo opera, attività letteraria
4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende
5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
(izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto
6. (zaposlitev, služba) lavoro:
dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
biti brez dela essere senza lavoro
odpustiti koga z dela licenziare qcn.
priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
dela prosti dnevi giornate non lavorative
izostanek od dela assenza dal lavoro
kmečko delo lavoro agricolo
delo v rudniku lavoro in miniera
delo pri stroju lavoro a una macchina
7. fiz. lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. delitev dela divisione del lavoro
zal. izbrano delo opere scelte
zal. zbrano delo opera omnia
prisilno delo lavori forzati
delo ne more čakati il lavoro è urgente
propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
(kaj) biti na delu agire, essere all'opera
(kaj) biti v delu starsi finendo
(kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
delo gre (komu)
od rok il lavoro procede veloce
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
delo skupščine i lavori dell'assemblea
delo na domu lavoro a domicilio
delo na črno lavoro nero
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
javna dela lavori pubblici
kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
to je delo mojih rok è opera delle mie mani
poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
šol. delo za določen čas precariato
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie - íti (grém)
A) imperf., perf.
1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico
2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue
3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro
4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina
5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo
6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente
7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile
8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda
9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo
10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina
11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore
12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza
13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata
14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece
15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera
B) íti se (grém se) imperf. refl.
1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco
2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa