dokončáti (-ám) | dokončávati (-am) perf. imperf. finire, concludere, ultimare, portare a termine:
pren. dokončati življenje giungere alla fine dell'ultimo viaggio
Zadetki iskanja
- compiere
A) v. tr. (pres. compio) izvršiti, dovršiti; dokončati; dopolniti, dopolnjevati:
compiere gli studi doštudirati
compiere gli anni dopolniti leta
compiere il proprio dovere izvršiti svojo dolžnost
B) ➞ compiersi v. rifl. (pres. mi compio) uresničiti, uresničevati se; izpolniti se:
le tue previsioni si sono compiute uresničila so se tvoja predvidevanja - finire
A) v. tr. (pres. finisco)
1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok
2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami
3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje
4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila
5. poravnati:
finire una lite poravnati spor
6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga
7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!
B) v. intr.
1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom
2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik
3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi
4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?
5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti
C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu - rifinire v. tr. (pres. rifinisco)
1. dokončati; dopolniti, dopolnjevati
2. dodelati - ultimare v. tr. (pres. ultimo) dokončati, dovršiti; skleniti, sklepati (pogodbo)
- accapezzare v. tr. (pres. accapezzo)
1. klesati, obdelovati (kamen)
2. star. dokončati delo, posel
3. obrzdati - terminabile agg. ki se ga da dokončati, dovršljiv
- cērto
A) agg.
1. gotov, nedvoumen
2. jasen, očiten; resničen
3. prepričan:
esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
fare certo qcn. komu zagotoviti
B) m (le sing.) gotovo, gotovost
C) agg.
1. neki:
devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov
2. slabš. neki, nekateri, določeni:
certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj
3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
sentire un certo che nekaj čutiti
ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači
4. neki, nedoločena oseba:
ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi
Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
certi dicono così nekateri trdijo tako
D) avv. gotovo, zares; seveda:
la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda! - condurre*
A) v. tr. (pres. conduco)
1. peljati; voditi, dovajati; povesti, privesti; spremiti, spremljati:
condurre le mucche al pascolo peljati krave na pašo
condurre un'automobile voziti avto
condurre un'azienda voditi, upravljati podjetje
condurre la nave, la barca in porto pren. srečno kaj izpeljati
condurre il colore, l'elettricità prevajati toploto, elektriko
2. pren. (ridurre) spraviti, spravljati (v neko stanje, položaj):
condurre qcn. in miseria spraviti koga na beraško palico
condurre qcn. alla disperazione spraviti koga v obup
condurre qcs. a termine, a fine, a compimento kaj dokončati, izpeljati
3. pren.
condurre una vita tranquilla, grama mirno, bedno živeti
B) v. intr.
1. šport voditi:
la squadra conduce per una rete a zero moštvo vodi z ena proti nič
2. pren. peljati, voditi:
la strada conduce in piazza cesta pelje na trg
C) ➞ condursi v. rifl. (pres. mi conduco) vesti se, obnašati se - dokončávati (-am) imperf. glej dokončati | dokončavati
- dokončeváti (-újem) imperf. glej dokončati | dokončavati
- mano f (pl. -ni)
1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)
2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku
3. pest, peščica
4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu
5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke
6. pisava
7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)
8. pren. vrsta, zaporedje
9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati
10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva - pót (-í) f
1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada
2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo
3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica
4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada
5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria
6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze
7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose
8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni - terminare
A) v. tr. (pres. tērmino) končati, dovršiti:
terminare un lavoro dokončati delo
terminare di soffrire evfemistično umreti
B) v. intr.
1. končati, dovršiti se
2. jezik končati se (z obrazilom) - tērmine1 m
1. meja; mejnik
2. pravo rok, termin:
contratto a termine terminski posel
termine improrogabile; termine ultimo, termine perentorio zadnji rok
termine di scadenza rok zapadlosti, plačila; pravo
termine di protesto pritožbeni rok; trgov.
termine di preavviso odpovedni rok
3. rok:
a breve, a lungo termine kratkoročno, dolgoročno
nel termine di un mese v roku enega meseca
4. konec:
aver termine končati se
portare a termine dokončati, dovršiti, izpeljati
volgere al termine biti pri koncu
5. člen, element:
complemento di termine jezik indirektni objekt
termini di una proposizione jezik stavčni členi
i termini di una frazione mat. člena ulomka, števec in imenovalec
i termini di un paragone elementa primerjave
ridurre ai minimi termini mat. krajšati (ulomek); pren. skrajno zmanjšati, skrčiti; zdelati
6. pren. točka, stopnja; cilj:
a buon termine precej daleč (s čim)
7. (esaurimento) izčrpanje, pojemanje:
il termine delle provviste konec zalog
8.
termini pl. pren. meje; pravila; okoliščine; stanje:
le cose stanno in questi termini zadeve so take
essere in buoni termini con qcn. biti v dobrih odnosih s kom - trarre*
A) v. tr. (pres. traggo)
1. knjižno povleči; potegniti, potezati:
trarre avanti pren. zavleči
trarre la lana presti volno
trarre a sé vleči, potegniti k sebi
trarre via odvleči
2. odvleči, odpeljati (tudi pren.):
trarre qcs. a buon fine kaj uspešno dokončati, izpeljati
trarre in errore spraviti, zavesti v zmoto
trarre in inganno prevarati
trarre in salvo rešiti, spraviti na varno
trarre in servitù zasužnjiti
trarre qcn. al supplizio koga peljati na morišče
3. spodbuditi, spodbujati; pritegniti
4. pren. odrešiti; spraviti, spravljati:
trarre qcn. d'impaccio koga rešiti iz zadrege
trarre qcn. da un pericolo koga rešiti iz nevarnosti
5. vzeti, jemati iz; iztisniti, iztiskati:
trarre qcn. di senno koga spraviti v blaznost, obnoriti
trarre a sorte izžrebati
trarre vino dalla botte vzeti vino iz soda
6. imeti, dobiti, pridobivati (tudi pren.):
trarre beneficio, guadagno imeti korist
trarre origine izvirati
B) v. intr.
1. knjižno napotiti se; teči kam
2. knjižno pihati (veter)
3. ekon. izdati, trasirati (menico, plačilni nalog)
C) ➞ trarsi v. rifl. (pres. mi traggo) izvleči se; spraviti se:
trarsi da una difficoltà, da un pasticcio izvleči se iz težav
trarsi di mezzo spraviti se izpod nog - ultimo
A) agg.
1. zadnji:
l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
termine ultimo zadnji rok
in ultima analisi pren. končno, konec koncev
ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
in ultima istanza pren. navsezadnje
all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
dare l'ultima mano dokončati, dodelati
non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko
2. ekst. zadnji, poslednji:
fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile
3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
l'ultima guerra zadnja vojna
l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
dell'ultima ora najnovejši
ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
sabato ultimo scorso prejšnjo soboto
4. daven
5. knjižno oddaljen
6. skrajen:
le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka
7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
non ultimo vreden, zaslužen
di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete
8. pren. največji, najvišji:
all'ultimo grado do najvišje stopnje
portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti
9. pren. knjižno glaven, osnoven:
ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev
B) m (f -ma)
1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
l'ultimo della classe najslabši učenec
l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
l'ultimo della lista zadnji na seznamu
gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
l'ultimo degli ultimi najslabši sploh
2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel
3. pren.
all'ultimo, in ultimo na koncu
da ultimo, sull'ultimo končno
fino all'ultimo do konca - zêmeljski (-a -o) adj. terrestre, della terra (Terra); bot., zool. terragnolo, terricolo; geol. terrigeno; pren. terreno, mondano; knjiž. tellurico:
geogr. zemeljski polmer, zemeljska površina raggio, superficie terrestre
zemeljska obla globo terrestre
zemeljski plin gas naturale
geogr. zemeljska os asse terrestre
geogr. zemeljska ožina braccio di terra, istmo
hidr. zemeljska pregrada tura in terra
zemeljski plaz frana, smottamento
rel. zemeljske dobrine beni terreni
nebeško in zemeljsko življenje vita celeste, terrena
zemeljski ostanki salma, resti mortali
pren. dokončati zemeljsko pot chiudere i propri giorni
pren. rešiti se zemeljske teže andare al Creatore
grad. zemeljska dela lavori di sterro, movimenti di terra
geol. zemeljska skorja crosta terrestre
fiz. zemeljska težnost gravità terrestre
um. zemeljske barve terre coloranti
zool. zemeljski čmrlj bombo (Bombus terrestris)
fiz. zemeljski daljnogled telescopio terrestre
geogr. zemeljski jezik punta
fiz. zemeljski magnetizem magnetismo terrestre
bot. zemeljski orešek arachide (Arachis hypogaea)
bibl. zemeljski raj paradiso terrestre
min. zemeljsko železo ferro nativo, tellurico
/ 1
Število zadetkov: 18