Franja

Zadetki iskanja

  • onorabilità f častitljivost; čast, dostojanstvo, ugled, dobro ime
  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • riabilitare

    A) v. tr. (pres. riabilito)

    1. ponovno usposobiti, usposabljati (za)

    2. med. rehabilitirati

    3. pravo rehabilitirati

    4. pren. vrniti, vračati (izgubljeno) dobro ime, čast, ugled

    B) ➞ riabilitarsi v. rifl. (pres. mi riabilito) rehabilitirati se, ponovno si pridobiti ugled, dobro ime
  • rispettabilità f

    1. spoštljivost

    2. ugled, dobro ime; poštenost
  • screditare

    A) v. tr. (pres. scredito) diskreditirati; vzeti ugled, veljavo; spraviti na slab glas

    B) ➞ screditarsi v. rifl. (pres. mi scredito) biti od dobro ime, ugled
  • sputtanato agg. vulg. umazan, (ki je) ob dobro ime
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • contaminare v. tr. (pres. contamino)

    1. onesnažiti, onesnaževati:
    contaminare le acque di un fiume onesnažiti reko

    2. okužiti, okuževati

    3. pren. kvariti; žaliti; omadeževati:
    contaminare il buon nome (di uno) omadeževati dobro ime nekoga

    4. jezik kontaminirati; spojiti, spajati; zliti
  • demolire v. tr. (pres. demolisco)

    1. rušiti; podreti, podirati; (tudi pren.):
    demolire una tesi porušiti teorijo

    2. pren. (screditare) izpodkopati; uničiti, uničevati:
    demolire la reputazione di qcn. izpodkopati dobro ime nekoga
  • imé (-na) n

    1. nome:
    dati komu ime dare un nome a qcn.
    kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
    knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
    živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
    klicati koga po imenu chiamare uno per nome
    navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
    izmišljeno ime pseudonimo
    domače ime familiarmente, vulgo, detto
    dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
    hišno ime nome locale
    krstno ime nome di battesimo
    trg. zaščiteno ime nome depositato
    obče, lastno ime nome comune, proprio

    2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
    ustvariti si ime farsi un nome
    biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
    uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
    gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

    3.
    v imenu zakona in nome della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
    pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
    ledinsko ime microtoponimo
    lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
    osebno ime nome proprio di persona
  • intaccare

    A) v. tr. (pres. intacco)

    1. vrezati, vrezovati

    2. ekst. načeti, načenjati:
    la lamiera è stata intaccata dalla ruggine pločevino je načela rja
    il male sta intaccando un polmone bolezen načenja pljučno krilo
    intaccare le scorte načenjati zaloge

    3. prizadeti:
    intaccare la reputazione di qcn. prizadeti dobro ime nekoga

    B) v. intr. jecljati
  • krásti (krádem)

    A) imperf. ➞ ukrasti

    1. rubare, rubacchiare:
    krasti kot sraka rubare a man salva
    pren. krasti spanec rubare il sonno
    krasti po trgovinah taccheggiare

    2. pren.
    krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
    pren. bogu čas krasti rubare il pane
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno

    B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se

    1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
    med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
    pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
    skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra
  • nevárnost (-i) f

    1. pericolo, rischio, insicurezza:
    nevarnost mu grozi è in pericolo
    čutiti, slutiti nevarnost presentire il pericolo
    naznanjati, opozarjati na nevarnost richiamare l'attenzione sul pericolo
    spravljati, spuščati se v nevarnost correre il rischio, rischiare
    uiti smrtni nevarnosti sfuggire, evitare un pericolo mortale
    biti v življenjski nevarnosti essere, trovarsi in pericolo mortale
    biti izven nevarnosti essere fuori pericolo

    2. (v prislovni, povedni rabi)
    nevarnost je, da se hiša podre c'è il pericolo che la casa crolli

    3. (odgovornost, tveganje) rischio:
    blago so poslali na njihovo nevarnost la merce è stata spedita a loro rischio e pericolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pogumno gledati nevarnosti v obraz affrontare coraggiosamente il pericolo
    pren. spravljati v nevarnost svoje dobro ime mettere a repentaglio il proprio buon nome
    publ. rumena nevarnost il pericolo giallo
    avt. znaki za nevarnost segnali di pericolo
  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • omadeževáti (-újem) perf.

    1. macchiare; infamare; profanare; deturpare; bruttare:
    omadeževati čast, dobro ime macchiare, infamare l'onore, la reputazione

    2. contaminare
  • oskrúniti (-im) perf. ➞ skruniti

    1. profanare, sconsacrare, dissacrare; violare:
    oskruniti cerkev, grob profanare, violare una chiesa, un sepolcro

    2. diffamare, macchiare:
    oskruniti dobro ime diffamare il buon nome, la reputazione

    3. stuprare, violentare:
    oskruniti žensko stuprare una donna
  • prizadéti (-dénem) | prizadévati (-am)

    A) perf. imperf.

    1. addolorare, affliggere; pren. ledere, offendere, intaccare; turbare:
    prizadeti dobro ime, čast ledere, offendere la reputazione, l'onore di qcn.
    vsaka krivica ga zelo prizadene ogni ingiustizia lo addolora amaramente

    2. colpire:
    povodenj je najbolj prizadela kmečko prebivalstvo l'alluvione ha colpito anzitutto la popolazione delle campagne
    bolezen, ki lahko prizadene srce una malattia che può colpire il cuore

    3.
    prizadeti bolečino,žalost arrecare sofferenza, dolore
    prizadeti škodo infliggere, arrecare danni

    B) prizadévati si (-am si) imperf. refl. adoperarsi, cercare, ingegnarsi, premurarsi, prodigarsi:
    prizadevati si za čim boljši uspeh adoperarsi per ottenere il miglior risultato possibile
    prizadevati si v pomoč žrtvam potresa prodigarsi per soccorrere i terremotati
  • rifare*

    A) v. tr. (pres. rifaccio)

    1. znova napraviti, narediti, delati; predelati; preurediti, preurejati:
    rifare qcs. da cima a fondo kaj narediti vse znova, predelati od vrha do tal
    rifare una casa obnoviti hišo
    rifare il letto postlati posteljo
    rifarsi una verginità pren. spet si pridobiti dobro ime, ugled, veljavo

    2. ponoviti, ponavljati:
    rifare lo stesso discorso ponavljati iste besede
    rifare la strada znova prehoditi pot

    3. knjižno popraviti si:
    rifarsi la bocca pren. popraviti si okus
    rifarsi l'occhio pren. oko pasti (ob lepem pogledu, razgledu)

    4. posnemati; oponašati:
    rifare il gesticolare di qcn. posnemati kretnje nekoga
    rifare il verso a qcn. koga oponašati (posmehljivo)

    5. povrniti; odškodovati:
    rifare qcn. delle spese komu povrniti stroške

    B) ➞ rifarsi v. rifl. (pres. mi rifaccio)

    1. znova postajati

    2. absol. opomoči si; polepšati, izboljšati se (vreme)

    3. odškoditi, odškodovati se; maščevati se:
    rifarsi di una perdita odškodovati se za izgubo

    4. znova začeti, kreniti:
    non sapere da che parte rifarsi ne vedeti, kako se lotiti zadeve
  • rispettare v. tr. (pres. rispētto)

    1. spoštovati:
    persona che si rispetti spoštovanja vreden človek

    2. spoštovati, ceniti, upoštevati; varovati:
    rispettare i diritti altrui spoštovati, upoštevati tuje pravice
    rispettare un monumento varovati spomenik
    rispettare la propria firma pren. varovati dobro ime, ugled

    3. upoštevati, ravnati se (po):
    rispettare un consiglio upoštevati nasvet
    rispettare le feste relig. posvečevati praznike
    rispettare la grammatica ravnati se po slovničnih pravilih
    rispettare la legge ravnati se po zakonu

    4. držati, izpolniti, izpolnjevati:
    rispettare la promessa izpolniti obljubo
  • rispētto m

    1. spoštovanje
    rispetti pl. izrazi spoštovanja:
    avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
    parlare con rispetto spoštljivo govoriti
    i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
    persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
    uomo di rispetto evfemistično mafijaš

    2. spoštovanje, upoštevanje:
    con rispetto parlando oprostite izrazu
    mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
    perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
    zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče

    3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
    in rispetto sorazmerno s, z
    rispetto a v primerjavi s, z
    considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov

    4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)

    5. navt. rezerva, nadomestni del:
    ancora di rispetto nadomestno sidro