celó adv.
1.  perfino, addirittura, finanche:
 izvoz je celo večji od lanskega le esportazioni sono perfino aumentate rispetto all'anno scorso
2.  (sploh) specialmente, specie:
 pomagati bližnjemu, če je v stiski pa še celo aiutare il prossimo, specie se in difficoltà
 Zadetki iskanja
-  addirittura avv. naravnost, kar, celo:
 sarebbe addirittura capace di uccidere zmožen bi bil celo ubijati
-  anche cong.
 1. tudi:
 anche oggi non potrò venire tudi danes ne bom mogel priti
 2. (v odgovorih služi kot podkrepitev)
 Tu vieni? - Sì - E tua madre? - Anche Boš prišel? - Da - Pa tvoja mati? - Tudi
 3. (podkrepi idejo možnosti)
 avresti potuto anche star zitto lahko bi tudi molčal
 4. celo:
 l'hai trattato anche troppo bene z njim si ravnal celo predobro
 c'è da considerare anche questo fatto treba je upoštevati tudi to dejstvo
 5. četudi, čeprav:
 anche dicendoglielo non lo crederà četudi bi mu povedal, ne bo verjel
 anche a volerlo aiutare, non si può fare molto per lui tudi če bi mu hotel pomagati, zanj ni mogoče veliko storiti
 anche se čeprav
 anche se volesse non potrebbe farcela čeprav bi hotel, mu ne bi moglo uspeti
 quand'anche recimo tudi, da
-  ancora
 A) avv.
 1. (za označevanje kontinuitete dejanja) še:
 stava ancora dormendo spal je še
 2. (doslej, za zdaj) še:
 non è ancora pronto ni še nared
 3. (takrat, tedaj) še:
 io ero ancora un bambino jaz sem bil še otrok
 4. še, spet:
 proverò ancora bom še poskusil
 5. (označuje dodatek) še:
 ne vuoi ancora un po'? bi še malo?
 B) cong. še, celo:
 tu sei ancora più fortunato ti si še srečnejši
-  anzi
 A) cong.
 1. nasprotno, prej, kje pa:
 non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
 disturbo? anzi! ali motim? kje pa!
 2. ali bolje, ali raje:
 ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem
 3.
 anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché
 4.
 anzi che no kar, precej; nekoliko:
 è vecchio anzi che no kar precej star je
 5. celo, kaj še (podkrepljeno):
 verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje
 B) prep. knjižno pred:
 anzi sera pred večerom
 anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto
 C) avv. knjižno prej
 poc'anzi maloprej
 te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal
-  finanche avv. celo, tudi
-  fino1
 A) prep. do:
 fin (a) qui do tod
 fino a quando do kdaj
 fino allora do tedaj
 fin da od
 fin d'ora že zdaj, takoj
 B) cong. celo, tudi, enako, prav tako:
 c'erano tutti, fino i più lontani abitatori della regione vsi so bili tam, celo najbolj oddaljeni prebivalci dežele
 fino a che dokler
-  infino
 A) avv. knjižno celo
 B) prep. knjižno do:
 infino a oggi do danes
 C) cong. redko knjižno
 infino a che dokler
-  insino
 A) avv. tudi, celo
 B) prep.
 insino a do
 C) cong.
 insino a che (fino a che) dokler
-  intēro
 A) agg.
 1. cel, ves:
 un mese intero ves mesec
 il popolo intero ves narod
 pagare il biglietto intero plačati polno ceno vozovnice, vstopnice
 2. popoln, celoten:
 mantenere intera la promessa izpolniti obljubo v celoti
 B) m
 1. celota, celost:
 per intero popolnoma
 2. mat. celo število
-  magari
 A) inter. še kako, bogdaj; seveda, kajpada:
 Vengo con te? - Magari ! Ali naj grem s tabo? - Kajpada!
 B) cong. ko bi le, bogdaj da:
 magari fosse vero! ko bi le bilo res!
 C) avv.
 1. morda, verjetno
 2. celo:
 magari sarebbe capace di pretendere di esser pagato bil bi celo sposoben zahtevati plačilo
-  neanche
 A) avv.
 1. sploh ne, nikakor ne:
 neanche per idea!, neanche per sogno! sploh ne!, kje pa!
 2. niti (v podkrepitev negacije):
 non ho in tasca neanche un soldo v žepu nimam niti ficka
 3. celo... ne, še... ne:
 neanche un bambino si comporterebbe così še otrok se ne bi tako obnašal
 B) cong. pa če (uvaja dopustne stavke + gerundiv ali nedoločnik):
 neanche a pagarlo, neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal
-  nientedimeno avv. celo
-  perfino avv. celo
-  stesso
 A) agg.
 1. isti:
 è sempre la stessa storia vedno ista pesem
 al tempo stesso, nello stesso tempo istočasno; ekst. hkrati
 2. (v podkrepitev) sam, osebno:
 la mostra è stata inaugurata dal presidente stesso predsednik osebno je odprl razstavo
 3. še, prav:
 oggi stesso še danes
 4. celo, sam:
 lo stesso modo con cui si comporta lo squalifica sam način, kako se obnaša, ga postavlja v slabo luč
 B) pron.
 1. isti, ista oseba
 2. isto:
 fa lo stesso isto je, vseeno je
 essere sempre alle stesse biti vedno pri istem, pri starem
 3. absol. pog.
 lo stesso vseeno
-  avanti
 A) avv.
 1. naprej:
 andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
 vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
 il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
 così non si può andare avanti tako ne moremo več
 vai avanti a leggere beri naprej
 essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
 farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
 mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
 mandare avanti un'azienda voditi podjetje
 mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
 mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje
 2. redko prej:
 avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej
 3.
 di qui in avanti, d'ora in avanti odslej
 B) cong.
 1.
 avanti di, avanti che prej ko, preden:
 mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval
 2.
 avanti che raje, kot da:
 vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz
 C) prep.
 1.
 avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
 non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi
 2. pred (časovno):
 avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
 avanti l'alba pred zoro
 Č) inter. naprej!:
 Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
 avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!
 D) agg. prejšnji:
 l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
 l'anno avanti leto poprej
 E) m šport napadalec
-  bíti (sém) imperf.
 A) (v osebni rabi)
 1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
 so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
 bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
 2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
 hiša je (stoji)
 sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
 za gozdom je (se razprostira)
 travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
 biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
 nesreča je bila (se je zgodila)
 včeraj l'incidente è avvenuto ieri
 3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
 prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
 pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
 biti naprodaj essere in vendita
 biti v sorodu essere imparentato
 ne biti po volji non piacere, non andare
 biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
 biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
 biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
 biti v dvomih dubitare
 biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
 (s kakovostnim rodilnikom):
 biti vesele narave essere di indole allegra
 biti srednje postave essere di statura media
 biti kmečkega rodu essere di origine contadina
 biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
 biti istih let avere la stessa età
 4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
 ena in ena je dve uno più uno fa due
 kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
 B) (v brezosebni rabi)
 1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
 jutri ne bo šole domani non c'è lezione
 očeta še ni papà non c'è ancora
 2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
 žal mi je bilo mi è dispiaciuto
 zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
 mater je strah la madre ha paura
 vse je bilo sram tutti si vergognarono
 3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
 denarja je malo di soldi ce n'è pochi
 ali je kaj novega c'è niente di nuovo
 deset jih je bilo erano (in) dieci
 4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
 dolgčas je che noia!
 otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
 na morju je bilo lepo al mare è stato bello
 slabo ji je bilo si è sentita male
 škoda ga je peccato per lui
 5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
 žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
 tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
 6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
 mraz je bilo faceva freddo
 zunaj je bila tema fuori era buio
 7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
 kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
 še en kozarček bova beviamo un altro goccio
 klop je iz kamna la panca è di pietra
 fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
 deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
 hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
 C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
 je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
 je izdelan è fatto
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 kar je, je quel che è stato è stato
 dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
 obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
 ta je lepa! questa è bella!
 še tega je bilo treba ci voleva pure questo
 prav mu je gli sta bene
 bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
 o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
 biti na glasu essere noto, famoso
 ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
 na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
 otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
 po njem je è perduto, è morto
 ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
 biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
 ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
 pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
 biti bogat z nečim abbondare di qcs.
 bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
 pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
 biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
 koliko sem dolžan? cosa devo?
 biti donosen rendere
 biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
 napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
 biti kandidat candidarsi
 biti komu v čast fare onore a qcn.
 biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
 biti mlahav essere di lolla
 biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
 biti na dieti stare a dieta
 kakor je navada reči come si suol dire
 tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
 biti nujen urgere
 biti ob pamet ammattire
 pren. biti poskusni zajec fare da cavia
 potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
 ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
 stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
 biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
 biti v agoniji agonizzare
 biti v cvetju fiorire
 biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
 biti v modi usare
 zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
 biti v nevarnosti correre pericolo
 jur. biti v pristojnosti competere
 biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
 biti v veljavi essere in vigore, vigere
 biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
 pren. biti ves blažen andare in visibilio
 biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
 ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
 biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
 biti zastarel essere out
 biti žal dispiacere, rincrescere
 žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
-  búča (-e) f
 1. bot. (rastlina in plod) zucca (Cucurbita maxima)
 2. pren. zucca, testa:
 trda buča testa dura
 imeti prazno bučo essere una zucca, essere senza sale in zucca
 3. boccia; ampolla; bulbo; cucurbita
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 buča z vodo una boccia d'acqua
 buča za žganjekuho tamburlano
 kem. destilacijska buča alambicco
 kem. merilna buča matraccio graduato
 fiz. Heronova buča fontana di Erone
 pren. ohladiti bučo raffreddare una testa calda
 pren. dati jih komu po buči dargliene a qcn.
 dobiti jih po buči prenderle; prendersi una lavata di capo
 pren. prinesti celo bučo domov passarla liscia, cavarsela; uscire incolume
-  capitale
 A) agg.
 1. smrten, kapitalen:
 pena capitale smrtna kazen
 peccato capitale relig. smrtni greh
 2. ekst. neizprosen:
 odio capitale neizprosno sovraštvo
 3.
 scrittura capitale pisava z velikimi črkami
 4.
 bene capitale ekon. kapitalna dobrina
 B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
 Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije
 C) m
 1. ekon. kapital, glavnica:
 capitale fisso osnovni kapital
 capitale circolante obratni kapital
 capitale iniziale začetni kapital
 far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati
 2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
 la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
 accumulare un capitale obogateti
 avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder
 3. kapital; kapitalisti:
 lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom
 4. pren. šalj.:
 bel capitale! malopridnež!, falot!
-  cél (-a -o)
 A) adj.
 1. intero; integro; intatto; pieno:
 celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
 zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
 sod je cel la botte è piena
 pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
 iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume
 2. tutto:
 prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
 celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
 novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese
 3. (poudarja pomen samostalnika):
 dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
 za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa
 4. (omejuje pomen samostalnika):
 kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
 pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto
 5. (poudarja majhno količino):
 prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
 na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
 biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
 to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
 pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
 pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
 tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
 propasti na celi črti fallire su tutta la linea
 pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
 pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
 bot. cel list foglia intera
 mat. celo število numero intero
 muz. cel ton tono intero
 tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle
 B) céli (-a -o) m, f, n
 to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
 obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
 mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi