Franja

Zadetki iskanja

  • bràt (bráta) m (pl. brátje, bráti)

    1. fratello:
    rojeni brat fratello germano
    starejši, mlajši brat fratello maggiore, minore
    knjiž. hist. solunska brata Cirillo e Metodio
    biti si podoben kakor brat bratu somigliarsi come fratelli, come due gocce d'acqua

    2. (pripadnik istega ali sorodnega naroda) ekst. pl. connazionali, fratelli

    3. pren. (kdor je soroden po mišljenju, usodi) fratello:
    brata v nesreči fratelli nella sventura
    brat po mleku fratello di latte
    rel. bratje po Kristusu fratelli in Cristo

    4. rel. fratello, confratello
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hiša je med brati vredna milijon la casa come minimo vale un milione
    kakor brata sva si siamo come due fratelli
    pren. pivski, vinski brat beone, ubriacone
    etn. deseti brat il decimo fratello
    rel. češki bratje frati boemi
    rel. manjši bratje fratelli minori, francescani
    rel. usmiljeni bratje fratelli della Misericordia
  • fra2 m (frate) relig. fra, brat, oče
  • fratēllo

    A) m

    1. brat:
    fratello germano rodni brat
    fratello uterino polbrat po materi
    fratello di latte brat po mleku, mlečni brat
    fratelli siamesi siamska dvojčka
    sembrare fratelli, assomigliarsi come fratelli podobna si biti kot brata
    amarsi come fratelli ljubiti se kot bratje

    2. pl. otroci (iste družine), bratje in sestre, bratje

    3. pren. brat, tovariš:
    fratelli di sventura bratje v nesreči
    fratello d'arme bojni tovariš
    i fratelli massoni prostozidarji

    4. relig. brat laik; sobrat

    B) agg. (za samostalnikom) pren. bratski:
    partiti fratelli sestrske stranke
  • convērso2 m (f -sa) samostanski brat, samostanska sestra
  • frate m

    1. relig. frater, samostanski brat, redovnik, menih:
    frate minore manjši brat, minorit, frančiškan
    frate converso, frate laico brat laik
    farsi frate pomenišiti se, stopiti v samostanski red, postati redovnik

    2. pren.
    va' a farti frate! pojdi k vragu!
    star coi frati e zappar l'orto tako plesati, kakor drugi godejo
  • laico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. posveten, laičen

    2. laicističen

    3. laičen, nestrokoven (ki ne pripada pravni stroki):
    giudice laico sodnik porotnik

    4. ekst. nestrokovnjaški

    B) m (f -ca; m pl. -ci)

    1. laik, svetni človek

    2. relig. samostanski brat
  • oblato m relig. samostanski brat, oblat
  • ospedaliēro

    A) agg. med. bolniški, bolnišniški

    B) m med.

    1. bolnišniški delavec

    2. relig. bolniški brat
  • tato m otr. starejši brat; tata, ata
  • brátec (-tca) m dem. od brat fratellino; (v nagovoru) amico; šalj.
    pivski, vinski bratec beone, ubriacone
    pog. topli bratec finocchio, omosessuale
  • carnale agg.

    1. mesen, polten:
    violenza carnale posilstvo

    2. rodni, krvni:
    fratello carnale rodni brat
  • desêti (-a -o) adj. numer. decimo; dieci:
    desetega aprila il dieci aprile
    ob deseti (uri) alle dieci
    izbrati vsakega desetega scegliere ogni dieci
    deseti del (česa) il decimo, la decima parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. deseta maša la messa delle dieci
    etn. deseti brat il decimo fratello
    pren. biti komu (kaj)
    deseta briga non importargliene niente
  • germano1 agg. rodni:
    fratello germano rodni brat
  • minore

    A) agg.

    1. manjši

    2. manjši, manj važen:
    frati minori relig. minoriti
    opere minori lit. manjša dela

    3. nižji

    4. mlajši:
    fratello minore mlajši brat

    B) m, f

    1. mlajša oseba

    2. pravo (minorenne) mladoletnik, mladoletnica
  • mlájši (-a -e) adj.

    1. komp. od mlad più giovane; minore; iunior:
    videti je mlajša, kot je v resnici sembra più giovane di quanto non sia realmente
    mlajši brat fratello minore
    Janez Dekleva mlajši Giovanni Dekleva junior
    hist. Plinij mlajši Plinio il giovane

    2. giovane, piuttosto giovane:
    v mlajših letih je bil strasten lovec da giovane era un patito della caccia

    3. (più) recente:
    izkopali so okostje mlajšega datuma hanno portato alla luce uno scheletro di data recente
  • mléčen (-čna -o) adj.

    1. di, del latte; al latte; latteo; lattato:
    mlečne jedi pietanze al latte
    mlečna juha minestra lattata

    2. (podoben mleku) latteo;
    mlečno steklo vetro opaco, lattimo

    3. agr. non maturo (granturco)

    4. pren. giovane, inesperto, imberbe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kem. mlečna kislina acido lattico
    mlečna krava vacca lattifera
    bot. mlečna pečenica lattario, lattaiolo (Lactarius deliciosus)
    gost. mlečna restavracija latteria, ristorante del latte
    anat. mlečna žleza ghiandola mammaria
    mlečni brat fratello di latte
    mlečni zob dente di latte, lattaiolo
    med. pog. mlečne krastice lattime
    mlečni gostomer lattodensimetro
    mlečni izdelki latticini
    vet. mlečni prašiček lattone, lattonzolo
    vet. mlečni teliček lattone
  • mléko (-a) n

    1. latte:
    materino mleko latte materno
    mleko se sesiri, skisa il latte si inacidisce
    molsti, posnemati mleko mungere, scremare il latte
    homogenizirano mleko latte omogeneizzato
    kislo, kuhano mleko latte acido, latte bollito
    pinjeno mleko latticello
    kozje, kravje, ovčje mleko latte di capra, di vacca, di pecora
    mleko v prahu latte in polvere

    2. (mleku podobna tekočina) latte:
    čistilno mleko latte detergente
    kokosovo mleko latte di cocco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tam se cedita med in mleko il paese di Bengodi, della Cuccagna
    pren. njega se še mleko drži, še po mleku diši la bocca gli puzza di latte, ha ancora il latte sulle labbra
    pren. samo ptičjega mleka mu še manjka non gli manca che il latte di gallina, sta come un pascià
    pren. kopati se v mleku vivere nell'abbondanza
    brat po mleku fratello di latte
    grad. apneno mleko latte di calce
    grad. cementno mleko latte di cemento
    bot. ptičje mleko latte di gallina (Ornithogalum)
    polmastno, polnomastno mleko latte magro, latte intero
  • ne1

    A) pron.

    1. o njem, njej, njih; njegov, njen, njihov:
    tuo fratello è bravo e tutti ne parlano bene tvoj brat je sposoben in vsi ga hvalijo, o njem dobro govorijo
    è un buon ragazzo e tutti ne apprezzano i meriti to je fant in pol in vsi cenijo njegove kvalitete

    2. ga, jo, je, jih; o tem, onem, o njem, o njej:
    è una brutta storia e io non ne voglio sapere to je neprijetna zadeva in o njej nočem slišati

    3. (di ciò, da ciò) to, o tem, iz tega:
    non ne vale la pena to se ne izplača
    ne deduco che non hai capito bene iz tega sklepam, da nisi dobro razumel

    B) avv.

    1. od tod, od tam:
    me ne vado subito grem takoj (od tod)

    2. pleon.
    te ne stai sempre solo si zmeraj sam
  • numero m

    1. mat. število:
    numero algebrico algebrsko število
    numero astratto, primo abstraktno število
    numero atomico fiz. atomsko število
    numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
    numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
    numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
    numero complesso kompleksno število
    numero concreto imenovano število
    numero decimale decimalno število
    numero dispari neparno, liho število
    numero pari parno, sodo število
    numero frazionario odlomek
    numero intero celo število
    numero immaginario imaginarno število
    numero irrazionale iracionalno število
    numero di Mach fiz. Machovo število
    numero di massa fiz. masno število
    numero di matricola zaporedno število
    numero d'ottano kem. oktansko število
    numero periodico periodično število

    2. številka:
    numeri arabi, romani arabske, rimske številke

    3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
    via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
    il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
    il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven

    4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
    numero chiuso omejeno število
    numero legale kvorum
    senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
    sopra numero nadštevilen
    fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič

    5. vrsta, razred; stopnja:
    un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
    un medico numero uno prvovrsten zdravnik
    nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
    nel numero dei più med pokojniki
    essere ancora nel numero biti povprečnež
    uscire dal numero izstopati, odlikovati se

    6. številka (loterije):
    dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno

    7. trgov. številka:
    portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40

    8. varietejska točka

    9. številka (zvezka, publikacije):
    numero unico posebna številka

    10. jezik število

    11. pren. pog. čuden tič, patron:
    è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič

    12.
    numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
    ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh
  • profēsso

    A) m (f -sa) relig. redovnik, redovnica (po zaobljubi)

    B) agg. relig.
    frate professo redovni brat