Franja

Zadetki iskanja

  • božánstvo (-a) n rel.

    1. (v mnogoboštvu) essere divino, dio

    2. Dio; natura divina:
    verovati v Kristusovo božanstvo credere in Cristo Dio, nella natura divina del Cristo
  • deità f relig.

    1. božanskost, božanstvenost

    2. božanstvo, bog
  • dio

    A) m

    1. relig.
    Dio (samo sing.) Bog:
    credere in Dio verovati v Boga
    Madre di Dio Mati božja
    la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
    bene di Dio pren. obilje
    castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
    grazie a Dio hvala bogu!
    come è vero Dio Bog mi je priča
    Dio sa quando bogve kdaj, morda
    andarsene con Dio oditi
    viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
    lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
    Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
    come Dio volle končno, vendarle
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

    2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
    gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

    3. ekst. bog:
    canta come un dio poje božansko
    il denaro è il suo dio denar je njegov bog
    PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

    B) inter. bog!:
    Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
    Dio buono!, sant'Iddio! o bog!
  • divinità f

    1. božanstvo; bog

    2. božanskost

    3. pren. vzvišenost

    4. teologija, bogoslovje
  • divo1

    A) agg. knjižno božanski; sijajen, slaven

    B) m (f -va) knjižno božanstvo, bog, boginja
  • immortale

    A) agg.

    1. nesmrten, neumrljiv:
    l'anima immortale neumrljiva duša

    2. večen

    B) m, f relig. redko (pogansko) božanstvo
  • nume m

    1. božanska sila, božanstvo

    2. (rimsko, grško) božanstvo:
    santi numi! inter. šment

    3. iron. mali bog
  • apoteōsi f

    1. hist. apoteoza, povzdignjenje v božanstvo

    2. pren. poveličevanje, proslavljanje; veličasten prizor:
    fare l'apoteosi di una persona, di un avvenimento poveličevati, povzdigovati osebo, dogodek
  • deificare v. tr. (pres. deifico)

    1. pobožiti, pobožanstviti; častiti kot božanstvo; deificirati

    2. pren. poveličevati, slaviti, oboževati
  • htónski (-a -o) adj. mitol. ctonio:
    htonsko božanstvo divinità ctonia
  • indigete agg. mitol. knjižno krajeven:
    nume indigete krajevno božanstvo
  • krajéven (-vna -o) adj. del luogo, locale:
    krajevne navade usanze locali
    krajevni vlak treno locale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    astr. krajevni čas ora locale
    lingv. krajevni odvisnik subordinata di luogo
    lingv. krajevni prislov avverbio di luogo
    krajevno ime toponimo
    krajevno telefonsko omrežje rete telefonica locale
    krajevne značilnosti colore locale
    mitol. krajevno božanstvo nume indigete
    lingv. krajevni izraz idiotismo
  • povzdígnjenje (-a) n innalzamento, erezione, elevazione, esaltazione:
    hist. povzdignjenje v božanstvo apoteosi
Število zadetkov: 13