Franja

Zadetki iskanja

  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • celēste

    A) agg.

    1. nebesen, nebeški:
    volta celeste nebesni svod

    2. relig. nebeški, božji:
    misericordia celeste božja milost; ekst. vzvišen, nadnaraven, božanski

    3. ekst. sinji, moder:
    occhi celesti modre oči

    B) m

    1. sinjina, modrina

    2. (zlasti pl.) nebeščani
  • divino

    A) agg.

    1. božji; božanski:
    scienza divina bogoslovje
    grazia divina relig. božja milost
    Divina Scrittura relig. Sveto pismo

    2. pren. vzvišen, nadčloveški
    il divino poeta Dante

    3. pog. božanski, bogovski, prekrasen:
    un vestito divino prekrasna obleka

    B) m božje
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • teologale agg. relig. teološki; božji:
    virtù teologali božje kreposti
  • lōgos m

    1. filoz. logos

    2. relig. logos; Beseda, Sin božji
  • vērbo m

    1. beseda:
    verbo a verbo dobesedno
    non aggiungere, non dire, non profferire verbo ne črhniti besedice, molčati

    2. relig. Beseda, Logos, Sin Božji

    3. jezik glagol:
    verbo transitivo, intransitivo prehodni, neprehodni glagol
  • Átila (-a) m hist. Attila:
    božji bič Atila Attila, flagello di Dio
  • beato

    A) agg.

    1. blažen:
    beato lui! blagor njemu!
    beato fra le donne blažen med ženami
    beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
    uomo beato iron. butec
    quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil

    2. relig. blažen:
    la Beata Vergine Blažena devica Marija

    B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena
  • bíč (-a) m

    1. frusta, frustino, scudiscio, staffile; sferza:
    jahalni bič frustino
    pokati z bičem schioccare la frusta

    2. pren. sferza; flagello:
    bič kritike la sferza della critica
    Atila, bič božji Attila, flagello di Dio

    3. muz. frusta

    4. zool.
    morski bič pastinaca, trigone (Dasyatis pastinaca)
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • dár (-ú) m

    1. dono, regalo:
    dobiti, prejeti dar ricevere un regalo
    prinesti v dar portare in regalo, regalare, donare
    darovi zemlje i doni della terra
    rel. žgalni dar ostia, vittima sacrificale

    2. talento, dote:
    imeti dar za glasbo, za jezike essere dotati per la musica, le lingue
    imeti dar govora essere un ottimo oratore; ekst. avere la parlantina sciolta

    3. star.
    božji dar elemosina
  • glás (-ú) m

    1. voce; suono:
    globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
    tenek, visok glas voce acuta, alta
    hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
    vesel, žalosten glas voce allegra, triste
    moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
    oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
    na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
    med. menjati glas mutare la voce

    2. (oglašanje živali) voce, verso:
    glas kosa il chioccolio del merlo

    3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
    zbor moških in ženskih glasov coro misto
    muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

    4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
    glas zvonov il suono delle campane
    glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
    glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
    glas violine il canto di un violino

    5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
    širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
    biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
    biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

    6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
    glas vesti la voce della coscienza

    7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
    zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

    8. lingv. suono:
    lingv. zliti glas affricata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
    povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
    biti na glasu essere noto, famoso
    bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
    jur. posvetovalni glas voto consultivo
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • gratis avv. zastonj, brezplačno, gratis:
    gratis et amore Dei šalj. za božji lon, za ljubi moj Jezus
  • grešíti (-ím) perf., imperf.

    1. rel. peccare, commettere peccato;
    grešiti proti peti božji zapovedi peccare contro il quinto comandamento
    smrtno grešiti commettere peccato mortale

    2. pren. (napraviti prekršek; zmotiti se) trasgredire, violare; contravvenire (a):
    grešiti proti postavi violare la legge
    grešiti nad človekom abusare di qcn.
    grešiti zoper dolžnost prevaricare
  • gròb (grôba) m

    1. tomba, sepolcro; fossa:
    pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
    skupen grob fossa comune
    grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
    molčati kakor grob essere muto come una tomba
    tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
    govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
    spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
    skrunitev groba profanazione di sepolcro

    2. pren. tomba; morte;
    prerani, prezgodnji grob morte prematura
    od zibelke do groba dalla culla alla tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
    spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
    pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
    pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
    arheol. žarni grob tomba con urna
    rel. božji grob Sepolcro, repositorio
  • hrám (-a) m

    1. nareč. (zidanica) cantina (nella vigna)

    2. nareč. (kašča, shramba) granaio, deposito

    3. nareč. casa (rustica)

    4. tempio di Dio; knjiž. (svetišče) tempio; star.
    božji hram chiesa
    ekst. hram učenosti tempio del sapere, scuola
  • immagine f

    1. podoba, slika:
    immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
    immagine sacra relig. sveta podoba
    immagine votiva relig. zaobljubljena podoba

    2. slika, predstava; prispodoba:
    il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
    essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
    l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi

    3. zool. imago, odrasla žuželka

    4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
    evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva
  • izróčati (-am) | izročíti (-ím)

    A) imperf., perf. consegnare, assegnare; trasmettere; affidare:
    izročiti denar consegnare il denaro
    izročiti komu zahtevne naloge affidare a uno compiti impegnativi

    B) izróčati se (-am se) | izróčiti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. abbandonarsi:
    izročati se brezupu abbandonarsi alla disperazione
    izročati se usodi rassegnarsi

    2. affidarsi:
    rel. izročiti se Materi božji affidarsi alla Madonna