alto1 inter.
1.
fare alto ustaviti se, obstati
2.
alto la! stoj!
Zadetki iskanja
- alto2
A) agg.
1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju
2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno
3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč
4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago
5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne
6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere
7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona
8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede
9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga
10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk
B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti
C) avv.
1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti
2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti
3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno! - Alto Adige m geogr. Južna Tirolska
- dvometráš (-a) m žarg. šport. giocatore, atleta alto due metri
- globòk (-ôka -o) adj.
1. profondo (tudi ekst.):
globok vodnjak pozzo profondo
obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
globok sneg neve alta
prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo
2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
globoka rana ferita profonda
v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno
3. (ki ima nizek ton) profondo:
globok glas, smeh voce profonda, riso profondo
4. (sposoben močno doživeti) profondo:
globok mislec pensatore profondo
5. (ki zadeva bistvo) profondo:
globoka kriza sistema crisi profonda del sistema
6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
globoka ljubezen amore profondo
globok odpor repulsione profonda
globok strah forte paura
po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
globoke oči occhi profondi
globoki tisk calcografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
agr. globoko oranje aratura profonda
globoko zmrzovanje surgelamento
globok požirek sorsata
globok priklon salamelecco
pog. globoki krožnik fondina - gorénjec (-njca) m
1. abitante del borgo alto
2. pog. treno del Gorenjsko
3. pog. garofano altocarniolano - gorénji (-a -e) adj. (zgornji) superiore; settentrionale; alto
- górnji (-a -e) adj.
1. superiore, alto:
gornja čeljust mascella superiore
gornje mesto città alta
geogr. gornji tok reke corso superiore del fiume
gornja Timava Timavo superiore, alto Timavo
pren. gornjih deset tisoč l'élite (del potere, del denaro)
2. (povrhnji, vrhnji) di sopra, disopra:
gornje oblačilo sopravveste
3. (prej naveden, omenjen) sopraccitato, predetto, suddetto; di cui sopra:
gornja meja massimale
navt. gornja paluba tolda
gornje jadro controranda
gornji krov cassero
gornji rob jadra testiera (della vela) - kvíšku
A) adv. su, all'insù, in alto:
planiti, skočiti kvišku saltare su
B) inter. in alto, su:
roke kvišku mani in alto!
kvišku srca! in alto i cuori! - navzgòr adv. su, all'insù, in su; sopra; in alto:
iti po stopnicah navzgor in navzdol andare su e giù per le scale
vstopnice so od tisoč tolarjev navzgor i biglietti costano dai mille talleri in su
iti po reki navzgor risalire il fiume - nevisòk (-ôka -o) adj. non alto, modicamente alto; basso; piccolo
- novovisokonémški (-a -o) adj. lingv. nuovo alto-tedeso
- plemenít (-a -o) adj.
1. nobile; elevato; gentile; alto:
plemenita duša animo nobile, gentile
plemenita čustva alti sentimenti
2. generoso, magnanimo, sublime, elevato
3. snello, elegante; raffinato
4. nobile, aristocratico; blasonato:
plemeniti predniki quarti di nobiltà
biti plemenite krvi essere di sangue, di stirpe nobile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vet. plemenita pasma razza pura
metal. plemenite kovine metalli nobili
les. plemeniti furnir impiallacciatura per rivestimenti
plemeniti les legno nobile, pregiato - prerásti (-rástem) | preráščati (-am) perf., imperf.
1. coprire, crescere (sopra):
trava je prerasla dvorišče il cortile è coperto d'erba
rano je prerasla kožica la ferita è coperta da una pellicola
2. crescere più alto, superare in altezza:
sin je prerasel očeta il figlio è più grande del padre
3. pren. crescere, ampliarsi, svilupparsi, trasformarsi, diventare:
poznanstvo je preraslo v prijateljstvo da conoscenti sono diventati amici
prerasti napake non commettere più i vecchi errori
prerasti obleko essere cresciuti troppo per i vestiti che si hanno - previsòk (-ôka -o) adj.
1. troppo alto; sperticato
2. pren. troppo altezzoso, arrogante, altero - previsôko adv. troppo alto, troppo in alto
- slók (-a -o) adj.
1. allampanato; spilungone, segaligno; alto, lungo, snello, slanciato
2. nareč. magro, dimagrito, ossuto, smilzo
3. (upognjen) curvo - srednjevisokonémški (-a -o) adj. lingv. medio alto-tedesco
- starovisokonémški (-a -o) adj. lingv. antico alto-tedesco
- véčji (-a -e) adj.
1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
obl. večja številka oversize
večji del je narejen il più è fatto