Franja

Zadetki iskanja

  • sfondato

    A) agg.

    1. brezdanji, ki nima dna, nenasiten

    2. pog.
    ricco sfondato strašno bogat

    B) m umet. iluzionistično slikarstvo, perspektiva
  • calice m

    1. kupa:
    a calice v obliki kupe, zvonast, čašast

    2. knjižno kozarec, čaša:
    levare i calici nazdraviti
    bere il calice fino alla feccia pren. izpiti čašo do dna

    3. relig. kelih

    4. bot. cvetna čaša

    5. anat.
    calice renale ledvična čašica
  • dnò (-à) n

    1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
    izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
    izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
    kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
    dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
    geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
    morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume

    2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
    dno brezna il fondo della voragine
    sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale

    3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo

    4. pren. (v prislovni rabi)
    iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
    v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
    do dna a fondo, fino in fondo
    spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
    pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
    pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
    šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
    pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
    bot. listno dno base fogliare
    anat. lobanjsko dno base cranica
    anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
    muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico
  • doséči (-séžem) | doségati (-am) perf., imperf.

    1. arrivare, raggiungere con la mano; ekst. (riuscire a) toccare, vedere:
    vrv je bila prekratka, da bi dosegel do dna la fune era troppo corta per toccare il fondo
    hiše z očesom ni mogel doseči non riusciva a vedere a occhio nudo la casa

    2. (zvečati se v višino) raggiungere (tudi ekst.);
    reka je dosegla kritično točko il fiume ha raggiunto il punto critico

    3. (priti do česa, tudi ekst. ) raggiungere; conseguire; giungere a ottenere:
    zasledovalci so ubežnika kmalu dosegli il fuggitivo fu presto raggiunto dagli inseguitori
    doseči zaželen cilj raggiungere la meta desiderata
    doseči doktorski naslov conseguire il titolo di dottore
    doseči soglasje raggiungere un accordo, giungere a un accordo
    doseči uspeh riuscire
    doseči zmago vincere
    doseči umetniški višek, vrhunec giungere all'apice della carriera, della produzione artistica

    4. (dočakati, doživeti) raggiungere:
    doseči visoko starost raggiungere una veneranda età

    5. (v celoti izpolniti, izpolnjevati) realizzare:
    doseči predvideni izvoz realizzare l'export previsto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pogorje doseže višino tritisoč metrov le montagne raggiungono i tremila metri d'altezza
    v znanju ga ni nihče dosegel quanto a conoscenze non ha pari
    šport. doseči dober čas segnare un buon tempo
    šport. doseči zadetek segnare
  • fēccia f (pl. -ce)

    1. usedlina; droži:
    bere il calice sino alla feccia pren. izpiti grenko kupo do dna

    2. pren. svojat, sodrga:
    la feccia della società sodrga
  • fondo

    A) agg. globok:
    piatto fondo globoki krožnik

    B) m

    1. dno:
    fondo del bicchiere dno kozarca
    questione, problema di fondo pren. osnovni problem
    in fondo alla via na koncu ulice
    andare a fondo potopiti se
    da cima a fondo popolnoma
    conoscere a fondo temeljito poznati
    andare fino in fondo pren. iti do konca, do dna
    dar fondo a qcs. kaj popolnoma porabiti
    in fondo končno, navsezadnje
    in fondo è meglio così navsezadnje je bolje tako

    2. usedlina; ostanek:
    fondo del caffè kavna usedlina
    fondo di cassa gotovina v blagajni
    fondo di magazzino neprodana zaloga, nekurantno blago

    3. ozadje, podlaga:
    abito con disegni bianchi su fondo nero obleka z belimi vzorci na črni podlagi

    4. posestvo

    5. fond, sklad; subvencija:
    fondo salari plačni fond
    fondo di esercizio poslovni sklad
    a fondo perduto nepovraten:
    contributi a fondo perduto nepovratni prispevki
    tagliare i fondi a qcn. ukiniti komu subvencijo, finančno podporo
    fondi pubblici ekon. javna sredstva

    6. šport tek na dolge proge (atletika, plavanje):
    sci di fondo tek na smučeh

    7. publ.
    fondo, articolo di fondo uvodni članek, uvodnik
  • grênek | grenák (grênka -o)

    A) adj.

    1. amaro:
    grenek kot pelin amaro come l'assenzio

    2. pren. amaro; triste, (neprijeten) spiacevole; (zbadljiv) mordace:
    grenke solze lacrime amare
    grenka resnica amara verità
    grenek nasmeh sorriso amaro
    grenek očitek rimprovero spiacevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. izpiti grenko kupo do dna bere l'amaro calice fino alla feccia
    pren. požreti grenko pilulo inghiottire la pillola
    bot. grenka penuša cardamine (Cardamine amara)
    min. grenka sol epsonite
    grenek liker amaricante

    B) grênki (-a -o) m, f, n
    spiti požirek grenkega bere un sorso di amaro
    pren. požreti marsikatero grenko sorbirsi rimproveri, appunti e sim.
    imeti grenko v ustih avere l'amaro in bocca
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • imo

    A) agg.

    1. knjižno spodnji, najnižji, najgloblji

    2. pren. nizkega rodu, stanu

    B) m knjižno dno:
    dall'imo del cuore iz dna srca
  • iz prep.

    1. (izraža premikanje navzven) da, di:
    stopiti iz hiše uscire di casa
    priti iz Nemčije venire dalla Germania

    2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
    sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
    iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità

    3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
    kava iz Brazilije caffè del Brasile

    4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
    prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno

    5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
    obleka je iz mode il vestito è fuori moda
    bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo

    6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
    spomini iz mladosti ricordi di gioventù

    7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
    kipec iz brona statuetta di bronzo
    izpit iz matematike esame di matematica

    8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
    storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
    oditi iz protesta andarsene per protesta

    9. (za izražanje odnosa do koga) di:
    briti norce iz koga farsi beffe di qcn.

    10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
    prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
    iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
    iz srca rad di tutto cuore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
    biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
    biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno
  • kúpa (-e) f

    1. coppa, calice; nappo; knjiž. poculo:
    sladoledna kupa coppa di (per) gelato
    kristalna kupa coppa di cristallo
    izpiti grenko kupo do dna bere il calice amaro fino alla feccia

    2. bicchiere

    3. gastr.
    sadna kupa macedonia (di frutta)
  • mare m

    1. morje:
    andare per il mare pluti
    colpo di mare močen val
    forza del mare jakost morja
    furia di mare morski vihar
    frutti di mare morske specialitete; školjke
    gente di mare pomorščaki
    in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
    in alto mare na odprtem morju
    il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
    lupo di mare pren. morski volk
    mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
    mare grosso viharno morje
    braccio di mare morska ožina
    buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
    cercare per terra e per mare iskati povsod
    portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
    una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
    un mare senza fondo pren. brezno brez dna

    2. geogr.
    Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
    Mare Adriatico Jadransko morje
    Mare del Nord Severno morje
    Mare Baltico Baltsko morje
    Mare Egeo Egejsko morje
    Mare Ionio Jonsko morje
    Mar Nero Črno morje
    Mar Rosso Rdeče morje

    3. geogr. morje (na Luni)

    4. morje, velika površina:
    mare di sabbia peščeno morje

    5. morje, velika količina, množina:
    versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
    mare magno pren. ogromno
    PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži
  • midollo m (f pl. -la)

    1. anat. mozeg:
    midollo allungato podaljšani hrbtni mozeg
    midollo osseo kostni mozeg
    midollo spinale hrbtni mozeg
    bagnarsi fino al midollo pren. zmočiti se do kože
    penetrare nel midollo, nelle midolla prodreti stvari do dna

    2. bot. stržen

    3. jedro

    4. pren. srž
  • ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

    1. anat. kost:
    avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
    essere di buon osso pren. biti odporen
    essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
    essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
    essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
    in carne e ossa osebno
    farci l'osso pren. navaditi se (na)
    rimetterci l'osso del collo pren. propasti
    osso duro da rodere pren. trd oreh
    una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
    un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

    2. kost (zaklane živali):
    carne senz'osso meso brez kosti
    un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

    3. zool.
    osso di balena (fanone) kitov vos

    4. koščica:
    l'osso della pesca breskova koščica
  • poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.

    1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
    pogledati skozi okno guardare dalla finestra
    pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
    grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
    pozorno pogledati guardare attentamente

    2. pren. sporgere, venir fuori:
    krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello

    3. pren. guardare dietro, interessarsi a

    4. ekst.
    ne pogledati non toccare, non guardare
    cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta

    5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
    če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male

    6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
    poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
    poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
    pogledovati zaljubljeno occhieggiare
    debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
    pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
    pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
    pren. pogledati na koga badare a qcn.
    pren. pogledati na svet nascere
    pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
    pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
    pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
    pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
    pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
    pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
    pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
    pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
    pren. pogledati po svetu girare il mondo
    pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
    pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso
  • polníti (-im) imperf. ➞ napolniti riempire, colmare; caricare; imbottire; gastr. farcire:
    polniti kozarce riempire i bicchieri
    polniti puško, top caricare il fucile, il cannone
    gastr. polniti paprike farcire, riempire i peperoni
    pren. polniti glavo s predsodki empire la testa di pregiudizi
    polniti ušesa s čenčami riempire, assordare le orecchie di pettegolezzi
    polniti ampule, steklenice infialare, imbottigliare
    pren. film, ki polni blagajne un film di cassetta
    pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio
    novica, ki polni stolpce časopisov una notizia sensazionale, che riempie le pagine dei giornali, uno scoop
    angl. izdelek, ki polni žepe trgovcem un prodotto che si vende bene, che va a ruba
    elektr. polniti akumulator (ri)caricare la batteria, l'accumulatore
  • prihájati (-am) imperf. ➞ priti

    1. venire, arrivare, giungere, essere in arrivo:
    tiho prihajati venire, arrivare silenziosamente, quatto quatto
    hitro prihajati arrivare in fretta, sopraggiungere
    prihajati na obisk venire in visita
    vlak prihaja na drugi tir il treno è in arrivo sul secondo binario
    prihajati z letalom, z avtom, peš venire in aereo, in macchina, a piedi

    2. (širiti se) venire, penetrare, diffondersi:
    iz kuhinje prihaja prijeten vonj dalla cucina viene un odorino

    3. arrivare, avvenire, seguire, verificarsi:
    jesen prihaja arriva l'autunno
    zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč per l'imprudenza avvengono incidenti
    v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti si verificano tensioni nei rapporti internazionali

    4. giungere:
    znanost prihaja do novih odkritij la scienza giunge a nuove scoperte
    prihajam do prepričanja, da je vse zaman sto giungendo alla conclusione che tutto sia vano

    5. venir fuori; venir a dire, a raccontare:
    ne prihajaj mi več s to stvarjo non venir fuori con questa storia

    6. obl.
    prihajati iz mode uscire di moda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. prihajati v formo venire in forma
    prihajati do izraza risultare evidente
    prihajati k pameti cominciare a ragionare
    prihajati k sebi tornare in se
    prihajati v poštev andar preso in considerazione
    prihaja njegova zadnja ura sta per morire, sta per andare nel numero dei più, è venuta la sua ultima ora
    prihajati stvarem do dna conoscere le cose a fondo
    prihajati do sape riprendere il fiato
    prihajam do tega, da comincio a credere che
    prihajati iz srca venire, sgorgare dal cuore
    prihajati na čisto, na jasno glede česa riconoscere, chiarire qcs.
    reka tu prihaja spet na dan qui il fiume riemerge in superficie
    prihajati na dan z besedo sfogarsi, dire quello che si pensa
    prihajati na svet venire al mondo, alla luce
    prihajati v konflikt s kom venire a conflitto con, scontrarsi con qcn.
    prihajati v leta invecchiare
    prihajati v ospredje divenire attuale, crescere d'importanza; venire, passare in primo piano
    odtod prihaja ime kraja da qui deriva il nome del luogo
  • prodírati (-am) | prodréti (-drèm) imperf., perf.

    1. avanzare, addentrarsi, inoltrarsi, spingersi, giungere, arrivare:
    prodirati proti cilju, vrhu avanzare, spingersi verso la meta, la cima
    vpitje je prodiralo do sobe le grida giungevano fin nella stanza
    prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje penetrare profondamente nel territorio nemico

    2. (prihajati, priti skozi kaj ovirajočega) attecchire, penetrare, trapassare; espandersi, diffondersi:
    sonce prodira skozi vejevje il sole penetra fra i rami
    ta moda ne more prodreti una moda che non può attecchire
    prodirati na tuja tržišča penetrare sui mercati esteri
    koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam nel dopoguerra la dorifora delle patate si diffuse presto anche da noi

    3. (uveljavljati, uveljaviti se) affermarsi, sfondare, farsi valere, prevalere:
    uspešno prodirati v športni vrh sfondare nello sport
    resnica bo zagotovo prodrla la verità finirà col prevalere

    4. (spoznavati, spoznati) penetrare:
    prodreti do bistva, do dna problema penetrare la (nella) sostanza del problema
  • profondo

    A) agg. globok (tudi ekst., pren.):
    voragine profonda globoko brezno
    radici profonde globoke korenine
    colore profondo temna barva
    buio profondo trda tema
    notte profonda temna noč
    sonno profondo trdno spanje
    profondo conoscitore di una materia temeljit poznavalec nekega področja
    nutrire un amore, un odio profondo verso qcn. koga iz dna duše ljubiti, sovražiti

    B) m

    1. globina, dno (tudi pren.):
    nel profondo dell'animo v globini duše

    2. psihol. podzavest
  • séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

    1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
    segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
    seči po klobuku prendere il cappello
    seči si v lase passarsi la mano nei capelli

    2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
    v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
    v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

    3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
    voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
    m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
    kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

    4. pren.
    spet seči po cigaretah riprendere a fumare
    seči po knjigi leggere
    seči po palici picchiare, bastonare
    seči po steklenici essere un ubriacone

    5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
    v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
    roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
    seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
    ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
    seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
    seči globoko v žep pagare caro
    seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
    pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
    PREGOVORI:
    dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina