Franja

Zadetki iskanja

  • življênjsko adv.

    1.
    življenjsko zavarovan assicurato sulla vita
    življenjsko nevaren padec caduta mortalmente pericolosa
    reševati primere življenjsko risolvere le questioni in modo reale

    2. pren. (izraža visoko stopnjo)
    denar življenjsko potrebujemo il denaro è un bisogno essenziale
    življenjsko pomembno vprašanje una questione di importanza capitale
  • precētto

    A) m

    1. relig. zapoved:
    è di precetto zapovedano je
    festa di precetto zapovedani praznik

    2. nauk, predpis, norma

    3. nasvet, življenjsko pravilo

    4. voj. vpoklic

    B) agg. invar. voj.
    cartolina precetto obvestilo o vpoklicu
  • vitale agg.

    1. življenjski:
    forza vitale življenjska moč
    linfa vitale bot., fiziol. življenjska limfa (tudi pren.);
    spazio vitale življenjski prostor

    2. pren. osnoven, temeljen, neobhoden; življenjsko potreben

    3. pren. vitalen, življenjsko dejaven
  • assicurazione f

    1. zagotovilo, zatrdilo:
    dammi l'assicurazione di aver ricevuto il pacco potrdi sprejem paketa

    2. pravo zavarovanje:
    assicurazione sulla vita življenjsko zavarovanje
    assicurazione sociale socialno zavarovanje
    assicurazione obbligatoria obvezno zavarovanje
    Società d'assicurazione, d'assicurazioni zavarovalna družba, zavarovalnica
    polizza d'assicurazione zavarovalna polica

    3. šport varovanje
  • bilánca (-e) f

    1. bilancio:
    sestaviti bilanco fare il bilancio
    aktivna bilanca bilancio attivo

    2. ekon. bilancia; consuntivo:
    plačilna bilanca bilancia dei pagamenti
    trgovinska bilanca bilancia commerciale

    3. pren. (obračun sploh) bilancio:
    napraviti življenjsko bilanco fare il bilancio della propria vita
  • dopolníti (-im) | dopolnjeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. aggiungere; completare, integrare

    2. riempire (recipiente)

    3. compiere:
    slavljenec je dopolnil sedemdeset let il festeggiato ha compiuto settant'anni
    pren. dopolniti življenjsko pot chiudere i propri giorni, fare l'ultimo viaggio

    B) dopolnjeváti se (-újem se) imperf. refl. completarsi, integrarsi
  • età f

    1. starost, leta:
    all'età di vent'anni pri dvajsetih letih, ko mu je bilo dvajset let
    di piccola età rosno mlad
    la prima, tenera età otroštvo
    la verde età puberteta, mladostna leta
    essere in età da marito biti godna za možitev
    la mezza età srednja leta
    l'età matura zrelost
    uomo di una certa età človek v letih
    avere l'età della ragione biti miselno zrel

    2. leta (primerna za neko opravilo):
    limite di età starostna meja, čas za upokojitev
    per raggiunti limiti d'età zaradi dopolnjenih let (za upokojitev)
    minore età mladoletnost
    maggiore età polnoletnost

    3. doba, obdobje, čas, vek:
    età della pietra, del bronzo kamena, bronasta doba
    l'età di Augusto Avgustova doba
    l'età di mezzo srednji vek
    la nostra età naša generacija
    la terza età tretje življenjsko obdobje, starost
    essere in età militare biti goden za vojsko
    persona di bell'età čil človek
  • gêslo (-a) n

    1. motto, divisa; slogan:
    volilno geslo slogan elettorale
    življenjsko geslo il motto della mia (tua, sua ecc.) vita, la mia (tua, sua ecc.) divisa di vita

    2. parola d'ordine:
    geslo hranilne knjižice parola d'ordine del libretto di risparmio

    3. lemma
  • pót (-í) f

    1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
    blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
    gozdna pot strada forestale
    javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
    kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
    peš pot strada pedonale, sentiero
    sprehajalna pot passeggiata, passeggio
    pot pelje v, vodi v la strada porta a
    pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
    krčiti si pot farsi strada

    2. cammino, via, viaggio; giro:
    neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
    izhojena pot cammino battuto
    pren. pot slave il cammino della gloria
    pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
    kokainska pot la strada della coca
    hist. jantarna pot la via dell'ambra
    hist. svil(e)na pot la via della seta
    pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
    plovna pot via navigabile
    zračna pot via aerea
    oskrbovalna pot via di rifornimento
    tihotapska pot canale di contrabbando
    trgovske poti vie commerciali
    pren. srednja pot via di mezzo
    iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
    iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
    iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
    pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
    (tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
    ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
    ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
    biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
    vprašati za pot chiedere la strada
    pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
    utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
    med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

    3. pren. (način) via; adm. iter;
    ni druge poti non c'è altra via
    ubrati sodno pot adire le vie legali
    delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

    4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
    ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
    srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

    5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
    pot izstrelka traiettoria

    6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
    umetniška pot carriera di artista
    poštena, prava pot retta via
    pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

    7. anat. via:
    dihalne poti vie respiratorie
    limfna pot via linfatica
    živčne poti fibre nervose

    8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
    to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
    pridem drugo pot vengo un'altra volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
    pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
    pren. biti na dobri poti essere a buon punto
    pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
    iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
    pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
    evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
    evf. dokončati življenjsko pot morire
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    prepovedana pot divieto di transito
    srečno pot! buon viaggio!
    PREGOVORI:
    srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
    trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni
  • raván (-vní) f

    1. knjiž. (ravnina) pianura, piano; spianata

    2. redko (raven, nivo) livello, tenore:
    dvigati življenjsko ravan elevare il tenore di vita
  • skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

    1. congiungere, unire, chiudere:
    skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
    skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

    2. chiudere, stringere:
    skleniti pest stringere il pugno

    3.
    skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
    z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

    4. (končati) concludere:
    skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
    skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

    5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
    iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
    filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
    sklepati s sofizmi sofisticare

    6. stipulare, contrarre:
    skleniti pogodbo stipulare un contratto
    sklepati prijateljstva contrarre amicizie
    skleniti posel concludere un affare
    jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
    skleniti zavezništvo allearsi (con)
    jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
    sklepati kompromise patteggiare
    sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
    skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

    7. decidere:
    sklenil je oditi decise di andarsene
  • skúpen (-pna -o) adj.

    1. comune, collettivo:
    druži jih skupno delo li unisce il lavoro comune
    skupni grob tomba comune
    gostje so imeli skupno kosilo gli ospiti consumarono il pranzo in comune
    skupen obisk razstave visita collettiva della mostra
    skupna korist il bene comune
    skupen redkim ljudem comune a pochi
    skupno življenje vita in comune

    2. comune, analogo, identico:
    imeti skupen cilj avere un obiettivo comune
    imeti skupen pogled na kaj avere identiche vedute su qcs.

    3. complessivo, totale; unitario, globale:
    skupna cena nekega dela il costo complessivo di un lavoro
    skupni stroški spesa totale
    skupni napori sforzi unitari
    jur. skupna hipoteka ipoteca comune
    ekon. skupna naložba joint venture
    skupna paša compascolo
    skupna spalnica camerata, dormitorio
    skupna uprava amministrazione comune
    mat. najmanjši skupni mnogokratnik minimo comune multiplo
    mat. največji skupni delitelj massimo comun divisore
    mat. skupni imenovalec denominatore comune
    skupni znesek montante; somma complessiva, totale
    bivanje coabitazione, convivenza
    jur. skupno imetje (zakoncev) comunione dei beni tra i coniugi
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    pren. govoriti, najti skupni jezik avere analoghe vedute su qcs.
    skupna ležišča alloggiamento in comune
  • stōria f

    1. zgodovina:
    storia greca, romana grška, rimska zgodovina
    storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
    cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
    il giudizio della storia sodba zgodovine
    alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
    passare alla storia postati del zgodovine

    2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik

    3.
    storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
    storia naturale naravoslovje

    4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
    ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
    anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko

    5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
    non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
    è la solita storia spet stara pesem

    6. zgodba, povest, pravljica:
    la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
    la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici

    7. izmišljotina; izgovor:
    non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno

    8.
    storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
    su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
    PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica
  • tērzo

    A) agg. tretji:
    Napoleone terzo Napoleon III.
    due alla terza dve na tretjo potenco
    la terza età tretje življenjsko obdobje, starost:
    università della terza età šol. univerza za tretje življenjsko obdobje
    la Terza Italia hist. Italija risorgimenta
    il terzo mondo polit. tretji svet
    terza pagina publ. kulturna stran
    terzo programma rtv tretji program
    il terzo Reich hist. tretji rajh
    terza rima lit. tercina
    terzo sesso tretji spol, homoseksualci

    B) m

    1. tretjina:
    ridurre le spese di un terzo zmanjšati stroške za tretjino

    2. pravo tretja oseba

    3.
    terzi pl. tretje osebe, tuje osebe:
    a danno di terzi v škodo tretjih oseb
    per conto terzi v imenu tretjih oseb

    4. tretji, tretja oseba (zapored):
    il terzo incomodo vsiljivec, vtikljivec
    il terzo e il quarto ta in oni, vsi
  • trétji (-a -e)

    A) numer.

    1. terzo (3o, III):
    tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
    dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
    hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
    ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
    avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

    2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
    delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

    3. (pri dnevih v mesecu) tre:
    tretji februar il tre febbraio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
    tretji svet terzo mondo
    tretje življenjsko obdobje terza età
    rel. tretja božja oseba terza persona divina
    rel. tretji red terzo ordine
    rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
    tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
    polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
    hist. tretji rajh III Reich
    hist. tretji stan terzo stato
    lit. tretja oseba terza persona
    mat. tretja potenca terza potenza, cubo
    mat. tretji koren terza radice, radice cubica
    lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
    lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
    med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
    fot. tretji plan terzo piano
    tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

    B) trétji (-a -e) m, f, n
    voziti v tretji guidare in terza, con la terza
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
  • univêrza (-e) f šol. università, ateneo; hist. studio, archiginnasio:
    študirati na univerzi studiare all'università, frequentare l'università
    končati univerzo finire l'università, laurearsi
    ljubljanska, tržaška, videmska univerza università di Lubiana, di Trieste, di Udine
    ljudska univerza università popolare
    univerza za tretje življenjsko obdobje università della terza età
  • vita1 f

    1. biol. življenje:
    vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
    o la borsa o la vita! denar ali življenje!
    pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
    questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
    dare la vita a qcn. koga roditi
    dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
    dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
    dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
    esser in fin di vita umirati
    essere in vita živeti
    far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
    mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
    perdere la vita izgubiti življenje, umreti
    privar della vita umoriti
    rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
    rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
    restare, rimanere in vita preživeti
    salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
    togliersi la vita narediti samomor
    ne va della vita gre za življenje ali smrt
    vender cara la vita drago prodati svoje življenje

    2. življenje (v časovnem trajanju):
    l'altra vita večno življenje
    a vita dosmrtno
    in vita mia v svojem življenju
    vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
    vita media povprečna življenjska doba
    passar a miglior vita preminiti, umreti

    3. življenje (način):
    vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
    vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
    vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
    che vita! življenje pa tako!
    la dolce vita sladko življenje
    ragazza di vita pocestnica
    ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
    avere una doppia vita živeti dvojno življenje
    cambiar vita začeti novo življenje
    fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
    fare una bella vita živeti brezskrbno
    fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
    fare una vita da cani živeti pasje življenje

    4. pren. trajanje

    5. moč; življenjska sila

    6. pren. živost, živahnost:
    una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica

    7. bitje, oseba; živa duša:
    non c'è traccia di vita ni žive duše

    8. sloves

    9. življenje, življenjepis:
    una vita romanzata romansirano življenje

    10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
    che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje
  • vodílo (-a) n

    1. massima, criterio, dettame, principio:
    najvišje, življenjsko vodilo il sommo principio

    2. teh. guida:
    oknično vodilo guida dell'imposta

    3. agr. (opora za ovijalke) tutore

    4. teh., avt. (krmilo) volante; (pri dvokolesu) manubrio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    črkovno vodilo (pri pisalnem stroju) leva portacarattere
    navt. vodilo za prečko draglia
  • vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare, sollevare, levare:
    vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
    vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

    2. (narediti, delati višje) alzare:
    vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    3. sollevare:
    vzdigniti bolnika sollevare il malato
    pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
    vulg. vzdigni no že rit e alzati!

    4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
    vzdigniti cene aumentare i prezzi
    vzdigniti prodajo accrescere le vendite
    vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

    5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
    vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

    6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

    7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
    vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
    pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
    pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
    vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
    pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
    vzdigovati prst ammonire, minacciare
    vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
    vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
    hitreje vzdigovati noge andare più veloce
    vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
    vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

    B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
    pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

    2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
    v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
    v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
    pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
    pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
    živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto
  • zgódba (-e) f

    1. storia; narrazione, racconto, trama, azione; gled., film. copione:
    v filmu je zgodba skrčena na najmanjšo mero nel film l'azione è ridotta al minimo
    zgodba o vitezih okrogle mize la storia dei cavalieri della tavola rotonda
    povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo ti racconterò la storia della mia vita
    rdeča nit zgodbe il filo del racconto
    dramska, filmska zgodba la trama del dramma, del film

    2. (krajše pripovedno delo v prozi) racconto:
    detektivska,, zgodba racconto poliziesco
    humoristična zgodba racconto umoristico
    ljubezenska zgodba racconto amoroso, rosa
    ljudske zgodbe racconti popolari
    svetopisemske zgodbe storie della bibbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedno ista zgodba sempre la solita minestra, la solita solfa