-  
arboricolo agg. drevesen, ki živi na drevesu (žival, rastlina)
  -  
bruma2 f zool. živi sveder, ladijska svedrovka (Teredo navalis)
  -  
callaia f prehod v živi meji; ekst. poljska stezica
  -  
cavernicolo
A)  agg. jamski, ki živi v jamah:
 fauna cavernicola jamska favna
B)  m (f -la)
1.  jamski človek
2.  slabš. kajžar
3.  pren. grobijan, divjak
  -  
convivēnte m, f ki živi skupaj; sožitelj, sožiteljica
  -  
gregario
A)  m (pl. -ri)
1.  voj. prostak
2.  ekst. navaden član (stranke ali organizacije)
3.  šport član kolesarskega moštva
B)  agg.
1.  nesamostojen, podrejen:
 ruolo gregario podrejena vloga
2.  skupinski, ki živi v skupinah, kolektiven, čreden:
 animali gregari čredne živali
 piante gregarie skupinske rastline
  -  
longēvo agg. ki dolgo živi, star
  -  
organico
A)  agg. (m pl. -ci)
1.  organski, pripadajoč živi naravi; kem. organski:
 acido organico organska kislina
 chimica organica organska kemija
2.  organski, ki se tiče organov:
 difetto organico organska hiba
3.  pren. organski, skladen, celovit
B)  m (pl. -ci) osebje, personal (v uradih, podjetjih, upravah); voj. sestava
  -  
papessa f
1.  papežinja
2.  šalj. nesposoben, slab papež
3.  pren. šalj. bogata ženska, ženska, ki živi v izobilju:
 fare una vita da papessa živeti kot črv v loju
4.  igre dvojka (pri taroku)
  -  
terēdine f zool. ladijska svedrovka, živi sveder (Teredo navalis)
  -  
torraiōlo agg. stolpen; ki živi v stolpih, razvalinah:
 piccione torraiolo zool. skalni golob (Columba livia)
  -  
umbratico agg. (m pl. -ci) bot., zool. ki živi v senčnatih biotopih
  -  
umicolo agg. bot., zool. humusen, ki živi v humusu
  -  
vivo
A)  agg.
1.  živ:
 carne viva živo meso
 pianta viva zelena, cvetoča rastlina
 sepolto vivo pren. živ pokopan
 siepe viva živa meja
 a viva voce neposredno
 vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
 non c'era anima viva ni bilo žive duše
 essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
 farsi vivo javiti se; pokazati se
2.  ekst. živ (v rabi):
 lingua viva živi jezik
 uso vivo della lingua živa raba jezika
3.  živ, živahen:
 discussione viva živahna razprava
 ingegno vivo živahen um
4.  ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
 colore vivo živa barva
 viva compassione globoko sočutje
 vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
 ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
 cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju
5.  pren. živ:
 acqua viva tok
 argento vivo živo srebro
 aria viva svež zrak
 calce viva živo apno
 forza viva fiz. živa sila
 a viva forza s silo
 opera viva navt. ugreznjena ladja
 roccia viva živa skala
 spese vive živi stroški; tekoči stroški
 spigolo vivo živi rob
B)  m
1. 
 vivi pl. živi (ljudje)
 non essere più tra i vivi ne biti več med živimi
2.  živo; notranjost:
 nel vivo del cuore globoko v srcu
 entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
 pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo
3.  gradb. živi rob
4. 
 al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
 dal vivo rtv v živo (oddaja)
  -  
cadavere m truplo:
 cadavere ambulante pren. živi mrlič
  -  
čúdež (-a) m
1.  miracolo (tudi ekst.):
 storiti čudež fare un miracolo
 čudež je, da še živi è un vero miracolo che sia ancora vivo
2.  pren. miracolo; prodigio:
 stroj, ki dela čudeže una macchina che fa miracoli
  -  
dán (dnéva) m
1.  giorno; giornata:
 leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
 dogodek dneva l'avvenimento del giorno
 rel. sodni dan il giorno del giudizio
 plačilni dan giorno di pagamento
 semanji, tržni dan giorno di fiera
 delovni dan giornata lavorativa
 rojstni dan compleanno
 uradni dan sodišča giorno d'udienza
 dan zmage l'anniversario della vittoria
 dan žena giornata della donna
2.  (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
 jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
 dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
 sredi belega dne in pieno giorno
 jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
 (kot pozdrav) dober dan! buongiorno!
3.  pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
 odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
 pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
 na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
 v davnih dneh tanto tempo fa
 njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
 pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
 pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 (kaj) priti na dan venirsi a sapere
 (s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
 pren. udariti na dan erompere
 dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
 noč in dan notte e giorno, senza sosta
 leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
 živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
 pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
 zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
 imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
 lepega dne un bel giorno
 pasji dnevi canicola
 pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
 ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
 za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
 materinski dan il giorno della mamma
 delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
 dan hoda giornata, giorno di cammino
 dan pred vigilia
 dan pred izpitom la vigilia dell'esame
 junak dneva l'uomo del giorno
 iz dneva v dan di giorno in giorno
 različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
 dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
PREGOVORI:
 ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  -  
di1 prep.
1.  (izraža označevanje) od:
 i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
 il padre di Antonio Tonetov oče
 i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
 reparto vendite prodajni oddelek
 ufficio studi razvojni oddelek
 vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2.  (izraža partitivnost)
 parecchi di noi mnogi od, izmed nas
 cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3.  (izraža primerjanje) od, kot:
 la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4.  (izraža gibanje) s, z; iz; od:
 è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
 di paese in paese od vasi do vasi
5.  (izraža izvor) iz, od:
 nativo della Toscana doma iz Toskane
 essere di Trieste biti iz Trsta
 venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
 Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6.  (izraža poimenovanje)
 il nome di Giovanni ime Janez
 il mese di dicembre mesec december
 la città di Padova mesto Padova
 l'isola d'Elba otok Elba
7.  (izraža temo, materijo) o:
 parlare del tempo govoriti o vremenu
 discutere di politica razpravljati o politiki
 trattato di medicina medicinska razprava
 Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8.  (izraža obilje)
 botte piena di vino sod, poln vina
9.  (izraža pomanjkanje)
 beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10.  (izraža sredstvo) s, z:
 lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
 cingere di mura obdati z zidovjem
11.  (izraža način)
 lavorare di malavoglia delati brezvoljno
 ridere di gusto smejati se od srca
12.  (izraža vzrok) od:
 morire di sete umirati od žeje
 urlare di dolore vpiti od bolečine
13.  (izraža namero, cilj)
 cintura di salvataggio rešilni pas
 teatro di prosa drama (gledališče)
 essere d'aiuto biti v pomoč
14.  (izraža čas)
 di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
 un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15.  (izraža krivdo in kazen)
 accusato d'omicidio obtožen umora
 è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16.  (izraža omejitev)
 non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
 malato di cuore srčni bolnik
17.  (izraža material)
 sacchetto di plastica plastična vrečka
18.  (izraža lastnost)
 uomo di grande probità velik poštenjak
 giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19.  (izraža starost)
 bambino di tre anni trileten otrok
20.  (izraža težo ali mero)
 una tavola di quattro metri štirimetrska deska
 un sacco di un quintale stokilska vreča
21.  (izraža ceno ali vrednost)
 oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22.  (izraža predikativno rabo)
 dare del tu, del lei tikati, vikati
 mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23.  (izraža atributivno rabo)
 quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
 che pezzo d'asino! osel pa tak!
24.  (uvaja osebkov odvisnik)
 succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
 vietato fumare prepovedano kaditi
25.  (uvaja predmetni odvisnik)
 ammetto di aver torto priznam, da se motim
26.  (uvaja posledični odvisnik)
 non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  -  
drugáče adv. altrimenti, diversamente, in altro modo, se no:
 zdaj se vse drugače živi kot včasih oggi si vive diversamente che ai miei tempi
 tako je in nič drugače le cose stanno così, punto e basta
 pojdi, drugače jih dobiš vattene, se no le prendi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 z njim je drugače, njega ne marajo con lui è un'altra cosa, lui non lo vogliono
 drugače povedano in altre parole
 to boš plačal, tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
  -  
dúša (-e) f
1.  rel. anima, animo:
 človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
 skrbeti za dušo aver cura della propria anima
 pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
 pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
 pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata
2.  (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
 občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
 značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
 človek dobre duše una buon'anima
 lepa duša anima bella
 pesniška duša anima poetica
 slovanska duša l'anima slava
 v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima
3.  (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
 mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
 pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
 živi duši ne povedati non dirlo a nessuno
4.  (najpomembnejši del, člen) anima:
 duša akcije l'anima dell'impresa
5.  (osrednji del) anima:
 žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica
6.  (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 iz vse duše con tutta l'anima
 stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
 ležati na duši gravare l'anima, tormentare
 biti pri duši piacere
 biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
 z dušo in telesom anima e corpo
 eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
 izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
 komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
 črna duša anima nera
 komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
 gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
 privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
 predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
 vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
 lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo