Franja

žívec (-vca) m

1. anat. nervo:
vzdražiti živec eccitare il nervo
med. omrtviti živec anestetizzare il nervo
bolezni živcev malattie nervose
ohromelost živcev paralisi nervosa
vnetje živcev neurite
spočiti živce riposare i nervi
biti rahlih živcev avere i nervi a fior di pelle
gibalni, čutilni živec nervo motorio, sensitivo
slušni, vidni, vohalni živec nervo uditivo, ottico, olfattivo
bedrni, obrazni živec nervo sciatico, facciale
čutni, gibalni živec nervo sensitivo, motorio
hrbtenjačni živec nervo spinale
ravnotežni živec nervo vestibolare
trivejni živec nervo trigemino

2. pren. (najpomembnejši del) nucleo, nocciolo

3. pren. uomo vivace, dinamico; trottola

4. min. (glinenec) feldspato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odpovedali so mu živci gli hanno ceduto i nervi
popustili so mu živci ha i nervi a pezzi
nimam živcev, da bi to gledal non posso guardarlo
iti na živce dare sui nervi
ohraniti mirne živce mantenere i nervi saldi
živce mi bo požrl sarà la mia rovina
spraviti koga ob živce far saltare i nervi a qcn.
zadeti koga v živec ferire, pungere nel vivo qcn.

feldspato m miner. glinenci, živec

nervo m

1. anat. živec:
nervo motorio, sensitivo gibalni, čutilni živec
attacco, crisi di nervi živčni napad
tensione di nervi živčna napetost
avere i nervi biti živčen, slabe volje
avere i nervi a fior di pelle, scoperti biti hudo živčen
avere i nervi a pezzi biti na robu živčnega zloma
avere i nervi saldi obvladati se
dare ai nervi, sui nervi, far venire i nervi razburjati, dražiti; žarg. živcirati

2. pren. jedro

3. bot. žilica (na listu); (filamento) nit (na fižolu)

4. bič

5. glasba struna; žima (na loku)

innervare v. tr. (pres. innērvo) anat. inervirati, oživčiti, krepiti živec

satēllite

A) m

1. astr. satelit:
satellite meteorologico meteorološki satelit
trasmissione via satellite tv satelitski prenos

2. strojn. planetnik

3. avto satelitski zobnik

4. anat. satelitski živec

5. ekst. privrženec, zaupnik; slabš. oproda

B) agg. satelitski:
città satellite satelitsko mesto
stato satellite satelitska država

trigēmino

A) agg.

1. med. ki se nanaša na trojčke

2. anat. trovejen:
nervo trigemino trigeminus, trovejni živec

B) m anat. trigeminus, trovejni živec

acustico agg. (m pl. -ci)

1. akustičen

2. slušen:
nervo acustico slušni živec
cornetto acustico slušalo

čúten (-tna -o) adj.

1. dei sensi; sensibile; sensorio, sensoriale:
čutni organ organo dei sensi
čutna zaznava percezione sensibile
čutna narava natura sensibile
anat. čutni živec nervo sensibile
filoz. čutni svet mondo sensibile
psih. čutna prevara illusione dei sensi

2. sensuale, carnale:
duhovna in čutna ljubezen amore platonico e amore carnale
čutno poželenje appetito carnale
čutne ustnice labbra sensuali

čutílen (-lna -o) adj. anat. sensitivo:
čutilni živec nervo sensitivo

facciale agg. obrazen:
nervo facciale obrazni živec

gibálen (-lna -o) adj. motore (-trice):
fiz. gibalna količina impulso
gibalna sila forza motrice
fiziol. gibalni aparat apparato locomotore
anat. gibalni živec nervo motore

mediano

A) agg.

1. srednji

2. med. srednji:
nervo mediano srednji živec

B) m šport zvezni igralec, srednja zveza

motore

A) agg. (f -trice) gibalen, gonilen, ki poganja, motoren:
albero motore avto gonilna gred
forza motrice gonilna sila
nervo motore anat. gibalni živec

B) m

1. filoz. gibalo, počelo:
primo motore Bog

2. pren. gibalo; vzrok

3. tehn. motor:
motore a combustione esterna motor z zunanjim izgorevanjem
motore a combustione interna motor z notranjim izgorevanjem
motore a benzina bencinski motor
motore Diesel dizelski, dizel motor
motore elettrico električni motor, elektromotor
motore idraulico hidravlični motor
motore pneumatico pnevmatični, zračni motor
motore a due tempi dvotaktni motor
motore a quattro tempi štiritaktni motor
motore a razzo reaktivni motor

4. ekst. motorno vozilo:
sport del motore motorizem, motoristika
corsa dietro motori šport (kolesarska) dirka za motorji

motóričen (-čna -o) adj. (gibalen) motorio:
anat. motorični živec nervo motorio
motorično središče centro motorio

obrázen (-zna -o) adj. del volto, del viso; facciale:
obrazne poteze lineamenti
anat. obrazni živec nervo facciale

očésen (-sna -o) adj. dell'occhio, oculare; ottico:
očesne mišice muscoli oculari
med. očesni zdravnik oculista, oftalmologo
med. očesni oddelek reparto oculistico
anat. očesni živec nervo ottico
očesna leča cristallino
očesna mrežnica retina
zool. očesna pega ocello
očesna votlina occhiaia
med. vnetje očesne veznice congiuntivite
fiziol. očesna zmogljivost visus
anat. očesna žilnica avea
med. očesni gnoj cispa
med. očesno trzanje nistagmo

ōttico

A) agg. (m pl. -ci)

1. anat. viden:
nervo ottico vidni živec

2. fiz. optičen:
strumento ottico optična priprava

B) m (pl. -ci) optik (izdelovalec, prodajalec optičnih priprav)

povráten (-tna -o) adj.

1. reversibile, ricorrente, di ritorno:
žel. povratna vozovnica biglietto di andata e ritorno
anat. povratni živec nervo ricorrente
povratna informacija informazione di ritorno
pošta povratna znamka francobollo per la risposta
šport. povratna tekma partita di ritorno
povratna embalaža vuoti a rendere, imballaggio a rendere

2. mat. ricorrente; reciproco; periodico

3. lingv. riflessivo:
povratni zaimek pronome riflessivo
povratni glagol verbo riflessivo
teh. povratna vzmet molla di richiamo
fiz., inform. povratna zveza retroazione, feedback
angl. povratni sunek contraccolpo; voj. rinculo
elektr. povratni tok corrente inversa
avt. povratni vžig ritorno di fiamma
povratno delovanje ripercussione; jur. retroattività
jur. povratno kaznivo dejanje recidiva

ricorrēnte

A) agg.

1. ponavljajoč se; povraten:
febbre ricorrente med. povratna vročina
motivo ricorrente ponavljajoči se motiv (v glasbenem, literarnem delu)
nervo ricorrente anat. povratni živec

2. mat. povraten, rekurziven

3. pravo priziven, pritožben

B) m, f pravo pritožnik, pritožnica

sciatico agg. (m pl. -ci) ishiadičen:
nervo sciatico ishiadični živec