Franja

Zadetki iskanja

  • CC. NN. kratica f pl. hist., polit.Camice Nere Črne srajce
  • moscatura f črne dlakaste lise (pri konju)
  • moschettatura f črne pikice, črno pikčanje
  • zampogna f

    1. glasba duda, diple

    2. lovstvo klic črne liske
  • bél (-a -o)

    A) adj.

    1. (take barve kot sneg) bianco:
    bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
    bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
    belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
    bela zastava bandiera bianca

    2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
    bela polt carnagione bianca
    mrtvaško bel di un pallore mortale
    beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
    beli kruh pane bianco
    bela kava caffelatte
    bela moka farina bianca
    belo vino vino bianco
    beli lasje capelli bianchi, canuti
    sredi belega dne in pieno giorno
    biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
    to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

    3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
    bel list pagina bianca
    bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

    4. polit. bianco:
    bela garda guardie bianche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
    beli menihi monaci bianchi, cistercensi
    beli premog carbone bianco
    Bela hiša la Casa Bianca
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    publ. bela kuga peste bianca
    bela smrt morte bianca
    biti bela vrana essere una mosca bianca
    trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
    biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
    bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
    beli javor acero bianco (Acer negundo)
    beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
    bela omela vischio (Viscum album)
    gastr. bela riba pesce bianco
    belo meso carni bianche
    grad. beli cement cemento bianco
    kem. beli fosfor fosforo bianco
    bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
    med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
    metal. beli žar calore bianco
    bela kovina metallo bianco
    min. beli svinčenec carbonato di piombo
    polit. bela knjiga libro bianco
    rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
    šah. bela figura figura bianca
    belo polje casa, casella bianca
    trg. bela posoda vasellame di porcellana
    zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

    B) béli (-a -o) m, f, n šah.
    beli ima potezo il bianco muove
    voj., hist. beli guardie bianche
    pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
    dati črno na belem mettere nero su bianco
    liter belega un litro di (vino) bianco
    nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco
  • brigáda (-e) f voj. brigata:
    partizanska brigada brigata partigiana
    mednarodne brigade brigate internazionali
    črne brigade brigate nere
    polit. rdeče brigade brigate rosse
  • brigata f

    1. družba, druščina, skupina:
    un'allegra brigata vesela druščina

    2. voj. brigada:
    brigata di fanteria pehotna brigada
    brigata partigiana partizanska brigada
    Brigate internazionali hist. mednarodne brigade (v španski državljanski vojni)
    Brigate Nere Črne brigade polit. (v Italijanski socialni republiki)
    Brigate Rosse polit. Rdeče brigade
  • bruno

    A) agg.

    1. črnkast, temen:
    camicie brune rjave srajce, rjavosrajčniki

    2. temnolas, temnopolt, temnook, črnook:
    terra bruna črna zemlja
    occhi bruni temne, črne oči

    3. rjav, sivorjav:
    razza bruna alpina sivorjava pasma (goveda)

    B) m

    1. temna, črna barva

    2. ekst. mrak, tema

    3. (f -na) črnolasec, črnolaska; temnolasec, temnolaska; temnopolt človek:
    le brune e le bionde črnolaske in blondinke

    4. črnina, žalna obleka:
    mettere, portare il bruno obleči, nositi črnino
    parare a bruno zastavo oviti z žalnim trakom
  • camicia f (pl. -cie, -ce)

    1. srajca:
    camicia di cotone, di lana, di nailon bombažasta, volnena, najlonska srajca
    camicia a righe črtasta srajca
    camicia a scacchi karirasta srajca
    camicia inamidata škrobljena srajca
    camicia da notte spalna srajca
    camicia di forza prisilni jopič; pren. prisila
    in maniche di camicia golorok, v sami srajci, brez suknjiča
    ridursi in maniche di camicia pren. popolnoma obubožati
    giocarsi anche la camicia pren. izgubiti vse (v igri)
    avere la camicia sudicia pren. čutiti se krivega, imeti maslo na glavi
    darebbe la camicia še srajco bi slekel
    nato con la camicia pren. pod srečno zvezdo rojen
    sudare sette camicie pren. garati kot črna živina
    uova in camicia kulin. poširana jajca

    2. hist. polit.
    camicie rosse garibaldinci
    camicie nere črne srajce, fašisti
    camicie brune rjave srajce, nacisti

    3. voj. mornarska bluza

    4. tehn. plašč, okrov, ohišje

    5. pisarn. mapa
  • čŕhniti (-em) perf.

    1. (spregovoriti, reči) dire:
    ne črhniti niti besedice, niti bele niti črne non fiatare, non aprir bocca

    2. (povedati, omeniti) far motto, accennare:
    glej, da ne boš kaj črhnil! acqua in bocca!
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • jágoda (-e) f

    1. bot. fragola (Fragaria vesca):
    nabirati jagode cogliere le fragole
    kot jagode rdeče ustnice labbra rosse come fragole
    gozdna jagoda fragola di bosco
    vrtna jagoda fragola di serra

    2. bacca:
    češminove, šipkove jagode bacche di berberide, di rosa canina
    bezgove jagode bacche di sambuco, sambuchelle
    brinove jagode bacche di ginepro, coccole
    grozdne, vinske jagode acini, chicchi d'uva
    črne jagode mirtilli

    3. (jagodi podoben okrogel predmet) grano (del rosario)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    božične jagode dulcamara (Solanum capsicastrum)
    elektr. izolirna jagoda isolatore passante
    bot. volčja jagoda erba paris, uva di volpe (Paris quadrifolia)
  • kôza (-e) f

    1. zool. capra (Capra hircus)
    koza meketa la capra bela
    kozo molsti, pasti mungere, pascolare la capra
    čreda koz un gregge di capre
    skakati kot koza saltare come una capra
    angorska koza capra di angora
    kašmirska koza capra del Cachemire

    2. šport. cavallo

    3. pejor. pren. (neumna ženska) oca

    4. (lesena priprava za žaganje) cavalletto

    5. nareč. pentola di coccio

    6. pl. koze med. vaiolo:
    črne koze vaiolo emorragico
    vet. goveje, ovčje koze vaiolo vaccino, ovino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    etn. kozo biti giocare all'assedio
    zool. divja koza (gams) camoscio (Rupicapra rupicapra)
    teh. ležajna koza supporto del cuscinetto
    grad. mostna koza pilone del ponte
  • lísa1 (-e) f

    1. macchia; pezza, chiazza; pog. bollo; giallume:
    na obrazu so se ji od razburjenja napravile rdeče lise dall'emozione il volto le si coprì di chiazze rosse
    od lakote, izčrpanosti se mu delajo črne lise pred očmi si sente mancare dalla fame, dall'esaurimento
    cenzurna lisa (v časniku) testo censurato

    2. (madež) macchia, stria, tacca:
    um. barvna lisa chiazza di colore
    vet. konjska lisa stella
    mrliška lisa macchia cadaverica

    3. anat. macula
  • mísel (-sli) f

    1. pensiero:
    hiter kot misel rapido come il pensiero
    zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

    2. (mnenje, mišljenje) parere:
    nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

    3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
    obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
    hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

    4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
    misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

    5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
    preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

    6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
    vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
    Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
    razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

    7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
    v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
    v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
    moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
    ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
    brati komu misli indovinare cosa uno pensa
    izmenjavati misli scambiare le idee
    pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
    imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
    priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
    bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
    ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
    rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    soc. družbena misel pensiero sociale
    muz. glasbena misel tema
  • nero

    A) agg.

    1. črn:
    abito nero črna obleka
    acqua nera črna, motna voda
    caffè nero črna kava
    occhiali neri črni naočniki
    oro nero črno zlato, nafta
    pane nero črni kruh
    pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
    vino nero črno (temnordeče) vino
    vomito nero med. črni izbljuvek

    2. ekst. črn, umazan:
    mani nere umazane roke
    pozzo nero greznica

    3. črn (kot znak žalovanja):
    cravatta nera črna kravata

    4. pren. črn, fašističen:
    brigate nere črne brigade
    camicia nera črnosrajčnik

    5. pren. črn, klerikalen:
    aristocrazia nera črna aristokracija

    6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
    giorni neri črni dnevi
    umorismo nero črni humor
    essere nero in volto biti mrkega obraza

    7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
    trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
    fondi neri črni fondi
    libro nero črna knjiga

    8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
    anima nera podla duša
    bestia nera strah, bavbav
    cronaca nera publ. črna kronika
    pecora nera črna ovca
    punto nero črna pika, madež, greh

    9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
    messa nera črna maša

    10. hist. črn:
    guelfo di parte nera črni gvelf

    B) m

    1. črnina, črna barva, črno:
    mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
    vestire di nero obleči se v črno

    2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
    nero animale živalsko oglje
    nero di anilina kem. anilinsko črnilo
    nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
    nero di seppia zool. sipje črnilo

    3. umet. sepija

    4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)

    5. ekst. črnec

    6. pren. fašist

    7. pren. klerikalec

    8. hist. črni (za časa italijanskih komun)

    9. agr. (fumaggine) črnoba
  • ponudíti (-im) | ponújati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. offrire; porgere:
    ponuditi cigareto offrire una sigaretta
    ponujati blago offrire la merce
    pren. ponujati priložnost porgere l'occasione, il destro
    med. ponuditi (zdravstveno) pomoč prestare a qcn. le cure del caso
    ponuditi pijačo offrire, pagare da bere

    2. proporre, presentare:
    ponuditi odpoved presentare le dimissioni
    ponujati nagrado za atentatorjevo glavo offrire un premio, una taglia per la testa dell'attentatore
    ponujati komu roko, zakon fare una proposta di matrimonio a qcn.

    B) ponudíti se (-im se) | ponújati se (-am se) perf., imperf., refl. offrirsi:
    mislim, da se je dekle ponujalo penso che la ragazza si offrisse
    ponudil se je da gre namesto mene si offrì di andare in vece mia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dež, sneg se ponuja si mette a piovere, a nevicare
    pren. ponujale so se mu črne misli lo turbavano brutti pensieri
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • srájca (-e) f obl. camicia:
    bombažasta, svilena, volnena, najlonska srajca camicia di cotone, di seta, di lana, di nailon
    črtasta srajca camicia a righe
    karirasta srajca camicia a scacchi
    ruska srajca rubasca
    škrobljena srajca camicia inamidata
    spalna srajca camicia da notte
    srajca s kratkimi rokavi camicia a maniche corte
    srajce camiceria (per uomo, donna)
    tako je občutljiv za tujo stisko, da bi še srajco slekel è così sensibile al bisogno altrui che darebbe persino la camicia
    pog. biti, držati (skupaj) kot rit in srajca essere culo e camicia con qcn.
    polit. črne, rjave srajce camicie nere (fascisti), camicie brune (nazisti)
    šalj. ljubljanska srajca lubianese, lubianese patocco
    obl. safari srajca camicia sportiva
    hist. železna srajca cotta di maglia
    PREGOVORI:
    stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura