Franja

Zadetki iskanja

  • čŕka (-e) f

    1. lettera:
    mala, velika črka lettera minuscola (piccola), maiuscola (grande)
    pisane, tiskane črke lettere scritte, stampate
    cirilske, latinske črke lettere cirilliche, latine
    tisk. krepka črka neretto, grassetto
    kurzivna črka (carattere) corsivo

    2. knjiž. ekst. lettera:
    slepo se držati črke zakona attenersi ciecamente alla lettera della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj razumeti po črki intendere qcs. alla lettera
    pren. ostati mrtva črka rimanere lettera morta
    pren. biti zapisano z zlatimi črkami essere scritto a lettere d'oro
  • carattere

    A) m

    1. znak; črka; pisava:
    caratteri greci grške črke
    caratteri cuneiformi klinopis
    caratteri geroglifici hieroglifi
    caratteri gotici gotske črke
    caratteri cirillici cirilske črke
    carattere Garamond, grassetto tisk garamond, krepko tiskane črke

    2. značaj, nrav, čud:
    un brutto carattere težek, neprijeten značaj
    incompatibilità di carattere značajska nezdružljivost
    i caratteri fondamentali di un'opera letteraria osnovne značilnosti književnega dela
    commedia di carattere lit. karakterna komedija

    3. pog. trdnost, stanovitnost:
    persona di carattere oseba trdnega značaja

    B) agg.
    a carattere:
    reazione a carattere acido, basico kisla, bazična reakcija
    una rivolta a carattere popolare ljudski upor
  • lēttera f

    1. črka:
    lettera maiuscola, minuscola velika, mala črka
    lettere cubitali, di scatola velike črke, črke velikega formata (v časopisu)
    scrivere qcs. a tutte lettere kaj napisati brez okrajšav; pren. kaj povedati jasno in glasno
    scrivere qcs. a lettere di fuoco pren. kaj ogorčeno napisati

    2. tisk (tiskarska) črka

    3. ekst. črka, (ožji) pomen:
    secondo la lettera della legge točno po zakonu, po črki zakona
    lettera morta pren. mrtva črka

    4.
    lettere pl. (facoltà di lettere) šol. filozofska fakulteta
    belle lettere leposlovje
    la repubblica delle lettere literarna srenja, literati

    5. pismo; dopis:
    lettera raccomandata ptt priporočeno pismo
    lettera espresso ptt ekspresno pismo
    lettera di affari poslovno pismo
    lettera circolare okrožnica
    lettera di credito ekon. akreditiv, kreditno pismo
    lettera di sollecitazione opomin
    lettera di porto, di vettura tovorni list, sprevodnica
    lettera di accompagnamento spremno pismo
    lettera di ringraziamento zahvalno pismo
    lettera d'invito (pisno) vabilo
    lettera di raccomandazione priporočilo
    lettera d'ufficio službeni dopis
    lettera di condoglianza sožalno pismo
    lettera di avviso obvestilo
    lettera minatoria grozilno pismo
    lettere credenziali akreditiv
    cassetta per le lettere, buca delle lettere ptt poštni nabiralnik

    6.
    lettere pl. (epistolario) pisma, zbirka pisem
  • ēlle f m invar. črka l
  • iniziale

    A) agg. začeten

    B) f

    1. začetna črka

    2.
    iniziali pl. inicialke
  • maiuscola f velika črka, majuskula
  • minuscola f mala črka, minuskula
  • stampatēllo

    A) agg. tiskan (črka)

    B) m tiskana črka, tiskanka
  • bodoniano agg. tisk Bodonijev, bodonijevski:
    carattere bodoniano črka bodoni
    legato alla bodoniana kartoniran
  • čŕkica (-e) f dem. od črka piccola lettera; pren.
    ne sporočiti niti črkice non riferire un'acca
  • grande

    A) agg.

    1. velik:
    sala grande velika dvorana
    fare grandi viaggi veliko potovati
    avere un gran giro d'affari imeti velik promet
    avere una gran sete biti hudo žejen
    lettera grande velika črka
    famiglia grande številna družina
    andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
    onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
    il grande Galilei veliki Galilei
    Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
    gran ciambellano veliki komornik

    2. visok, velik, krepek:
    è un uomo grande krepek mož je

    3. velik, svečan, pomemben:
    il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
    Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
    gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
    il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

    4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
    un gran bugiardo hud, velik lažnivec

    5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
    un gran bel quadro zelo lepa slika

    B) m (tudi f)

    1. odrasel, odrasla oseba:
    si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
    cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

    2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
    i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
    farsi grande bahati se, domišljati si

    3. hist. grand:
    grande di Spagna španski grand

    4. veliko, sijajno, veličina:
    ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
    riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
    fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno
  • italico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. hist. italski

    2. knjižno italijanski:
    carattere italico kurziva, ležeča črka

    B) m hist. Italik
  • krêpek | krepák (-pka -o)

    A) adj.

    1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
    krepek mož uomo robusto

    2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
    krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

    3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
    beli in krepki zobje denti bianchi e forti

    4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
    bila je krepka v telo era di costituzione robusta
    krepek dedec marcantonio

    5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
    krepek zajtrk una buona colazione
    gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

    6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
    krepek požirek lungo sorso
    krepek spanec duro sonno
    krepek vonj forte odore, profumo
    krepke barve colori intensi
    krepek glas, smeh voce, riso squillante

    7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
    krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

    8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
    krepka kletev una bestemmia grossolana
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
    plačati krepek milijon pagare un milione e passa
    imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
    pren. krepka laž grossa bugia
    tisk. krepka črka grassetto

    B) krêpki (-a -o) m, f, n
    dati (komu)
    nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
    povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
    pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa
  • ležèč (-éča -e) adj.

    1. che giace; situato, sito, posto; giacente; decombente:
    med. ležeči bolnik degente
    ležeči ovratnik colletto rovesciabile
    tisk. ležeča črka corsivo
    pošta poštno ležeče lettera fermo posta

    2. (položen) non ripido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ležeč tostran Alp cispadano
    ležeč tostran hribov cismontano
    ležeč tostran morja cismarino
    ležeč vznak supino; knjiž. resupino
  • máli (-ega)

    A) m bambino, piccolo; figliolo

    B) máli (-a -o) adj.

    1. (določna oblika od majhen) piccolo:
    mali prst mignolo
    male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
    mala vrata porticina
    mala kmetija piccolo podere, poderetto
    mala buržoazija piccola borghesia
    mala trgovina commercio al minuto
    geogr. Mala Azija Asia Minore
    hist. Pipin Mali Pipino il Breve

    2.
    mala potreba bisogno piccolo
    iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
    hist. mala antanta Piccola Intesa
    lov. mala divjad selvaggina minuta
    publ. mala Evropa piccola Europa
    mala južina merenda
    fiz. mala kalorija millicaloria
    bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
    nareč. mala krivina piccola curvatura
    šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
    mala plošča disco (fonografico)
    šah. mala rokada arrocco corto
    zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
    bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
    male živali bestiame minuto
    publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
    šport. mali golf minigolf
    rel. mali greh peccato veniale
    mali hlapec garzone
    mali kmet piccolo contadino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
    mali lov caccia minuta
    astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
    anat. mali možgani cervelletto
    šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
    gled. mali oder teatro sperimentale
    časn. mali oglasi piccoli annunci
    mali lastnik piccolo proprietario
    zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
    rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
    bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
    mali bratranec cugino di secondo grado
    publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
    pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
    zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
    zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
    muz. mala flavta ottavino
    anat. mala pečica piccolo omonto
    biol. mala rdeča krvnička microcita
    zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
    zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
    šport. male tekmovalne sani slittino
    anat. male sramnice ninfe
    mali avto utilitaria; ekst. seicento
    iron. mali bog nume
    zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
    zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
    bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
    anat. mali jeriček ugola
    zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
    zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
    geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
    bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
    zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
    zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
    zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
    zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
    zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
    zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
    geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

    C) máli (-a -o) m, f, n

    1.
    (ta) mali bambino
    od malega da bambino
    evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
    evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
    mala (črka) (lettera) minuscola

    2. malo:
    malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
    vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
    malo po malem a poco a poco, pian piano
    biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
    popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
    kaj malega pojesti mangiare due bocconi
    znati do malega vse sapere proprio tutto
    zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
    pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
    Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • mōrto

    A) agg.

    1. mrtev:
    cadere morto nenadno umreti

    2. pren. mrtev, brez življenja:
    lingua morta mrtev jezik

    3. pren. mrtev, nedejaven:
    acqua morta stoječa voda
    angolo morto mrtvi kot
    capitale morto mrtev kapital
    corpo morto navt. mrtvo sidro
    essere lettera morta biti mrtva črka
    giungere a un punto morto priti do mrtve točke
    stanco morto na smrt utrujen

    B) m (f -ta)

    1. mrlič, mrtvec:
    cassa da morto krsta
    libro dei morti mrliška knjiga
    il regno dei morti onstranstvo
    suonare a morto zvoniti za mrliča
    pallido come un morto mrtvaško bled
    morto di fame pren. bednik
    brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal

    2. pog. skriti denar, zaklad

    3. igre mrtvi (igralec pri kartah)
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • nedéljski (-a -o) adj.

    1. domenicale, della domenica:
    nedeljska obleka abito della domenica
    šalj. nedeljski lovec cacciatore inesperto
    astr. nedeljska črka lettera domenicale
    rel. nedeljska maša messa domenicale
    šol. nedeljska šola scuola domenicale
    nekdaj nedeljski sluga domenichino

    2. festivo
  • ném (-a -o) adj.

    1. muto (tudi ekst.); tacito:
    človek je gluh in nem l'uomo è sordomuto
    nemi film film muto

    2. pren. silenzioso:
    nem smeh una risata silenziosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nema abeceda alfabeto muto
    nema črka lettera muta
    geogr. nema karta carta muta
    muz. nema klaviatura tastiera muta
    biti nema priča čemu essere testimone di
    zool. nemi labod cigno reale (Cygnus olor)
    num. nemi novec moneta muta
    lov. nemi pes cane muto
    nemi znak segno muto
    nema igra pantomima, controscena
  • rímski (-a -o) adj.

    1. hist. romano:
    rimski imperij impero romano
    rimski nos naso romano
    rimska volkulja lupa romana
    polit. rimski pozdrav saluto romano, fascista
    rimsko pravo diritto romano

    2. (ki se nanaša na današnji Rim) romanesco, romano; ekst. capitolino:
    rimska kuhinja cucina romana
    lingv. rimsko narečje dialetto romanesco

    3. rel. (rimskokatoliški) (cattolico) romano, di Roma:
    rimska in pravoslavna cerkev la Chiesa di Roma e la Chiesa ortodossa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. rimska beseda, rimski izraz romanismo
    hist., muz. rimska bojna trobenta buccina
    astr. Rimska cesta Via lattea
    tisk. rimska črka carattere romano
    rimska tehtnica stadera
    mat. rimske številke numeri romani
    hist. rimski limes il limes romano
    šport. rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana