čemú adv.
1.  a che cosa, per che cosa:
 čemu ti bo knjiga, če je ne bereš a che cosa ti serve il libro se non leggi?
2.  perché:
 čemu naj bi me bilo strah perché dovrei aver paura?
 Zadetki iskanja
-  deflēttere v. intr. (pres. deflētto)
 1. zaviti v stran, s poti
 2. pren. odstopiti, odstopati; odreči, odrekati se čemu
-  digiunare v. intr. (pres. digiuno)
 1. postiti se; ekst. stradati
 2. odreči, odrekati se, odpovedati se čemu
-  donde
 A) avv.
 1. odkod
 2. odkoder; koder
 3. odkoder, iz česar (vzročno); čemu?:
 donde consegue iz česar sledi
 avere donde, averne ben donde imeti vse razloge za kaj
 B) cong. torej
-  ricorrere* v. intr. (pres. ricorro)
 1. nazaj teči, tekati; vrniti, vračati se
 2. priti, prihajati:
 il mio compleanno ricorre il 21 novembre moj rojstni dan je 21. novembra
 3. obrniti, obračati se (na); pomagati si s čim; zateči, zatekati se k čemu:
 ricorrere all'avvocato obrniti se na odvetnika
 ricorrere al dizionario pogledati v slovar
 ricorrere alla forza zateči se k sili, nasilju
 4. pravo pritožiti, pritoževati se; vložiti, vlagati pritožbo:
 ricorrere al tribunale pritožiti se na sodišču
 ricorrere contro una sentenza pritožiti se zoper razsodbo
-  sacrificare
 A) v. tr. (pres. sacrifico)
 1. relig., hist. žrtvovati
 2. relig., absol. maševati, obhajati mašo
 3. žrtvovati; odpovedati se čemu:
 sacrificare il proprio interesse per il benessere comune žrtvovati lastno korist za splošni blagor
 sacrificare una figlia slabo omožiti hčer
 B) ➞ sacrificarsi v. rifl. (pres. mi sacrifico) žrtvovati se
 C) v. intr. ekst. častiti (koga), pokloniti se (komu):
 sacrificare a Bacco evfemistično popivati
 sacrificare a Venere evfemistično spolno občevati
-  sospingere* v. tr. (pres. sospingo)
 1. pognati, riniti:
 sospingere lo sguardo gledati
 il vento sospingeva la barca al largo veter je gnal čoln na odprto morje
 2. pren. spodbuditi, spodbujati; siliti k čemu
-  tuffare
 A) v. tr. (pres. tuffo) potopiti, potapljati; pomočiti:
 tuffare la penna nell'inchiostro pomočiti pero v črnilo
 B) ➞ tuffarsi v. rifl. (pres. mi tuffo)
 1. skočiti, skakati; vreči, metati se (v vodo)
 2. ekst. vreči, metati se
 3. aero pikirati
 4. pren. potoniti; pogrezniti, pogrezati se; zaiti, zahajati (sonce)
 5. pognati se:
 tuffarsi nella mischia pognati se v metež
 6. pren. zatopiti se v; vdajati se čemu
-  affare m
 1. opravek, zadeva, naloga, stvar:
 sbrigare un affare importante, intricato, urgente opraviti važno, zapleteno, nujno zadevo
 affari pubblici, privati, di Stato javne, zasebne, državne zadeve
 ministro degli Affari Esteri minister za zunanje zadeve
 questo è affare suo to je njegova stvar
 fare di qcs. un affare di Stato pripisovati čemu pretiran pomen
 2. posel, kupčija:
 proporre, trattare, concludere un affare predlagati kupčijo, pogajati se o poslu, skleniti posel
 fare un buon affare skleniti dober posel
 uomo d'affari posloven človek, poslovnež
 dedicarsi agli affari posvetiti se poslom
 ritirarsi dagli affari umakniti se iz poslovnega sveta, prenehati s poslovno dejavnostjo
 3. afera, zadeva, proces:
 l'affare Dreyfus afera Dreyfus
 4. pog. zadeva, stvar; onè:
 un affare da nulla malenkost
 è un affare serio to pa je resna zadeva
 cos'è quell'affare? kaj pa je tisto onè?
 5. stan:
 persona di grande, alto, basso affare oseba uglednega, visokega, nizkega stanu
 donna di mal affare vlačuga
 gente di mal affare malopridneži
-  altezza f
 1. višina:
 altezza di una stoffa širina blaga
 altezza dell'acqua globina vode
 la città è a mille metri di altezza mesto je na višini tisoč metrov
 volare a grande altezza leteti na veliki višini, zelo visoko
 essere, non essere all'altezza di qcs. pren. biti, ne biti čemu kos
 2. glasba višina (tonska)
 3. pren. plemenitost, vzvišenost:
 altezza d'animo plemenitost duha
 4.
 Altezza visočanstvo, visokost, veličanstvo:
 Altezza Reale Kraljevo visočanstvo
 Sua Altezza Vaša visokost
 5. geogr. zemljepisna širina:
 la nave affondò all'altezza del Capo di Buona Speranza ladja se je potopila na zemljepisni širini Rta dobre nade
 6. pren. bližina:
 l'incidente avvenne all'altezza del km 20 nesreča se je zgodila v bližini 20. kilometra
 7. mat. višina:
 l'altezza di un triangolo višina trikotnika
 8. astr. višina
-  anima f
 1. duša, duh:
 l'anima e il corpo duša in telo
 l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
 anima nera pren. brezvestnež
 non avere anima biti brezdušen
 cura di anime dušno pastirstvo
 darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
 essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
 rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
 rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
 tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
 toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
 vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
 all'anima! primojduš!
 volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
 giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči
 2. duša, oseba, človek:
 un paese di poche anime vas z nekaj dušami
 non c'è anima viva ni žive duše
 un'anima dannata zlobnež, hudobnež
 un'anima in pena nemiren, begajoč človek
 la buon'anima pokojnik, pokojnica
 3. duša, osrednji (notranji) del:
 l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla
-  annēsso
 A) agg. zvezan, povezan:
 il parco annesso al castello park ob gradu
 B) m pritiklina; aneks, prizidek:
 gli annessi e connessi di qcs. vse, kar k čemu spada
-  annēttere* v. tr. (pres. annētto)
 1. povezati, povezovati; priložiti, prilagati:
 annettere un'ala a un edificio stavbi prizidati krilo
 annettere una ricevuta a una lettera pismu priložiti prejemnico
 2. ekst. pripisati, pripisovati:
 annettere importanza a una cosa pripisovati čemu pomembnost
 3. nasilno pripojiti, priključiti, anektirati
-  antipód (-a) m
 1. geogr. antipode, antipodo
 2. pren.
 biti antipod komu, čemu essere agli antipodi di qcn., qcs.
-  arnese m
 1. priprava, orodje:
 gli arnesi del fabbro kovaško orodje
 2. pog. predmet, stvar, zadeva, onega:
 a che serve quell'arnese? čemu služi tista zadeva?
 3. oprava, obleka:
 vuoi che mi presenti in quest'arnese? hočeš, da se pokažem tako oblečen?
 4. gospodarsko ali telesno stanje:
 essere bene, male in arnese biti v dobrem, slabem stanju
 rimettersi in arnese gospodarsko si opomoči
 5. pog. slabš. malopridnež, falot, lopov:
 è un pessimo arnese hud malopridnež je
-  ascolto m poslušanje:
 stare in ascolto poslušati
 dare, prestare ascolto a qcn., qcs. poslušati koga, kaj, prisluhniti komu, čemu
 indice d'ascolto indeks poslušanosti, gledanosti (oddaje)
-  avere*
 A) v. tr. (pres. hō)
 1. imeti (tudi pren.):
 avere i capelli grigi imeti sive lase
 avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
 avere moglie imeti ženo, biti oženjen
 avere vent'anni imeti dvajset let
 avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
 non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
 ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
 mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
 avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
 avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
 avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
 averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
 penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
 averla vinta uspeti v čem
 2. (v zvezi s samostalnikom)
 avere coraggio biti pogumen
 avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
 avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
 il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
 avere male boleti:
 ho male al piede boli me noga
 avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
 avere timore bati se
 avere caro qcn. koga imeti rad
 avere caro biti drago:
 avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
 avere a mente spomniti se
 aversela, aversela a male biti užaljen
 avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
 avere a vile prezirati
 avere in animo nameravati
 avere in odio sovražiti
 avere in onore častiti, čislati
 3. imeti, držati:
 avere in tasca imeti v žepu
 avere le mani in pasta biti vmešan
 avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
 avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
 avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res
 4. nositi, oblačiti:
 aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki
 5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
 avere una promozione napredovati (v službi)
 avere un premio prejeti nagrado
 hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
 avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
 ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora
 6. kupiti, prejeti, iztržiti:
 ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
 non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače
 7. čutiti:
 ne ebbi pietà zasmilila se mi je
 ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
 ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
 ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
 avere fede verjeti, zaupati
 avere speranza upati
 avere fame, sete biti lačen, žejen
 avere sonno biti zaspan
 avere bisogno (di) potrebovati
 avere paura (di) bati se (česa)
 avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
 con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?
 8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
 ho un forte mal di testa močno me boli glava
 avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
 avere la luna biti slabe volje
 9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
 ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
 ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
 ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba
 10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
 temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
 ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
 averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
 se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
 non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
 questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal
 11. biti:
 non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
 quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
 PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš
 B) m
 1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
 perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje
 2. ekon. kredit, v dobro:
 il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
-  bandiēra f
 1. zastava, prapor:
 alzare, ammainare la bandiera dvigniti, spustiti zastavo
 mettere fuori la bandiera izobesiti zastavo
 bandiera abbrunata zastava z žalnim trakom
 bandiera a mezz'asta zastava na pol droga
 alzare bandiera bianca dvigniti belo zastavo; pren. vdati se, odpovedati se čemu
 bandiera nazionale državna zastava
 bandiera tricolore italijanska trobojnica
 battere bandiera navt. pluti pod zastavo
 la nave batte bandiera italiana ladja pluje pod italijansko zastavo
 bandiera ombra navt. lažna (navadno panamska) zastava
 a bandiere spiegate pren. zmagoslavno
 andare sotto la bandiera iti k vojakom
 abbandonare la bandiera pren. dezertirati
 portare la bandiera pren. prednjačiti
 il punto, il goal della bandiera šport častni zadetek
 voltare, cambiare bandiera pren. spremeniti nazore, preiti na nasprotno stran
 2. pren. zastava, znak, simbol:
 la bandiera della libertà, del progresso zastava svobode, napredka
 candidato di bandiera prestižni kandidat
-  calcio1 m (pl. -ci)
 1. brca:
 prendere a calci qcn. koga obrcati
 mandare via a calci qcn. pren. koga surovo napoditi
 dare un calcio a qcn., trattare qcn. a calci pren. surovo ravnati s kom
 dare un calcio a qcs. pren. kaj zavrniti, čemu se odreči
 dare dei calci alla greppia pren. dobroto poplačati z žaljivkami
 questi argomenti fanno a calci ti argumenti se bijejo med sabo
 2. šport nogomet:
 calcio americano ameriški rugby
 3. šport strel:
 calcio di punizione kazenski strel
 calcio di rigore enajstmetrovka
 calcio d'angolo kot
-  capello m las:
 farsi i capelli dati se ostriči
 perdere i capelli dobivati plešo
 avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
 essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
 essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
 al capello za las natančno
 tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
 scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
 spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
 un capello pren. nič:
 non rischiare un capello ne tvegati prav nič
 c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
 non torcere un capello ne skriviti lasu
 mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
 averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
 ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
 fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
 avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
 afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost