čemú adv.
1. a che cosa, per che cosa:
čemu ti bo knjiga, če je ne bereš a che cosa ti serve il libro se non leggi?
2. perché:
čemu naj bi me bilo strah perché dovrei aver paura?
Zadetki iskanja
- deflēttere v. intr. (pres. deflētto)
1. zaviti v stran, s poti
2. pren. odstopiti, odstopati; odreči, odrekati se čemu - digiunare v. intr. (pres. digiuno)
1. postiti se; ekst. stradati
2. odreči, odrekati se, odpovedati se čemu - donde
A) avv.
1. odkod
2. odkoder; koder
3. odkoder, iz česar (vzročno); čemu?:
donde consegue iz česar sledi
avere donde, averne ben donde imeti vse razloge za kaj
B) cong. torej - ricorrere* v. intr. (pres. ricorro)
1. nazaj teči, tekati; vrniti, vračati se
2. priti, prihajati:
il mio compleanno ricorre il 21 novembre moj rojstni dan je 21. novembra
3. obrniti, obračati se (na); pomagati si s čim; zateči, zatekati se k čemu:
ricorrere all'avvocato obrniti se na odvetnika
ricorrere al dizionario pogledati v slovar
ricorrere alla forza zateči se k sili, nasilju
4. pravo pritožiti, pritoževati se; vložiti, vlagati pritožbo:
ricorrere al tribunale pritožiti se na sodišču
ricorrere contro una sentenza pritožiti se zoper razsodbo - sacrificare
A) v. tr. (pres. sacrifico)
1. relig., hist. žrtvovati
2. relig., absol. maševati, obhajati mašo
3. žrtvovati; odpovedati se čemu:
sacrificare il proprio interesse per il benessere comune žrtvovati lastno korist za splošni blagor
sacrificare una figlia slabo omožiti hčer
B) ➞ sacrificarsi v. rifl. (pres. mi sacrifico) žrtvovati se
C) v. intr. ekst. častiti (koga), pokloniti se (komu):
sacrificare a Bacco evfemistično popivati
sacrificare a Venere evfemistično spolno občevati - sospingere* v. tr. (pres. sospingo)
1. pognati, riniti:
sospingere lo sguardo gledati
il vento sospingeva la barca al largo veter je gnal čoln na odprto morje
2. pren. spodbuditi, spodbujati; siliti k čemu - tuffare
A) v. tr. (pres. tuffo) potopiti, potapljati; pomočiti:
tuffare la penna nell'inchiostro pomočiti pero v črnilo
B) ➞ tuffarsi v. rifl. (pres. mi tuffo)
1. skočiti, skakati; vreči, metati se (v vodo)
2. ekst. vreči, metati se
3. aero pikirati
4. pren. potoniti; pogrezniti, pogrezati se; zaiti, zahajati (sonce)
5. pognati se:
tuffarsi nella mischia pognati se v metež
6. pren. zatopiti se v; vdajati se čemu - affare m
1. opravek, zadeva, naloga, stvar:
sbrigare un affare importante, intricato, urgente opraviti važno, zapleteno, nujno zadevo
affari pubblici, privati, di Stato javne, zasebne, državne zadeve
ministro degli Affari Esteri minister za zunanje zadeve
questo è affare suo to je njegova stvar
fare di qcs. un affare di Stato pripisovati čemu pretiran pomen
2. posel, kupčija:
proporre, trattare, concludere un affare predlagati kupčijo, pogajati se o poslu, skleniti posel
fare un buon affare skleniti dober posel
uomo d'affari posloven človek, poslovnež
dedicarsi agli affari posvetiti se poslom
ritirarsi dagli affari umakniti se iz poslovnega sveta, prenehati s poslovno dejavnostjo
3. afera, zadeva, proces:
l'affare Dreyfus afera Dreyfus
4. pog. zadeva, stvar; onè:
un affare da nulla malenkost
è un affare serio to pa je resna zadeva
cos'è quell'affare? kaj pa je tisto onè?
5. stan:
persona di grande, alto, basso affare oseba uglednega, visokega, nizkega stanu
donna di mal affare vlačuga
gente di mal affare malopridneži - altezza f
1. višina:
altezza di una stoffa širina blaga
altezza dell'acqua globina vode
la città è a mille metri di altezza mesto je na višini tisoč metrov
volare a grande altezza leteti na veliki višini, zelo visoko
essere, non essere all'altezza di qcs. pren. biti, ne biti čemu kos
2. glasba višina (tonska)
3. pren. plemenitost, vzvišenost:
altezza d'animo plemenitost duha
4.
Altezza visočanstvo, visokost, veličanstvo:
Altezza Reale Kraljevo visočanstvo
Sua Altezza Vaša visokost
5. geogr. zemljepisna širina:
la nave affondò all'altezza del Capo di Buona Speranza ladja se je potopila na zemljepisni širini Rta dobre nade
6. pren. bližina:
l'incidente avvenne all'altezza del km 20 nesreča se je zgodila v bližini 20. kilometra
7. mat. višina:
l'altezza di un triangolo višina trikotnika
8. astr. višina - anima f
1. duša, duh:
l'anima e il corpo duša in telo
l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
anima nera pren. brezvestnež
non avere anima biti brezdušen
cura di anime dušno pastirstvo
darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
all'anima! primojduš!
volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči
2. duša, oseba, človek:
un paese di poche anime vas z nekaj dušami
non c'è anima viva ni žive duše
un'anima dannata zlobnež, hudobnež
un'anima in pena nemiren, begajoč človek
la buon'anima pokojnik, pokojnica
3. duša, osrednji (notranji) del:
l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla - annēsso
A) agg. zvezan, povezan:
il parco annesso al castello park ob gradu
B) m pritiklina; aneks, prizidek:
gli annessi e connessi di qcs. vse, kar k čemu spada - annēttere* v. tr. (pres. annētto)
1. povezati, povezovati; priložiti, prilagati:
annettere un'ala a un edificio stavbi prizidati krilo
annettere una ricevuta a una lettera pismu priložiti prejemnico
2. ekst. pripisati, pripisovati:
annettere importanza a una cosa pripisovati čemu pomembnost
3. nasilno pripojiti, priključiti, anektirati - antipód (-a) m
1. geogr. antipode, antipodo
2. pren.
biti antipod komu, čemu essere agli antipodi di qcn., qcs. - arnese m
1. priprava, orodje:
gli arnesi del fabbro kovaško orodje
2. pog. predmet, stvar, zadeva, onega:
a che serve quell'arnese? čemu služi tista zadeva?
3. oprava, obleka:
vuoi che mi presenti in quest'arnese? hočeš, da se pokažem tako oblečen?
4. gospodarsko ali telesno stanje:
essere bene, male in arnese biti v dobrem, slabem stanju
rimettersi in arnese gospodarsko si opomoči
5. pog. slabš. malopridnež, falot, lopov:
è un pessimo arnese hud malopridnež je - ascolto m poslušanje:
stare in ascolto poslušati
dare, prestare ascolto a qcn., qcs. poslušati koga, kaj, prisluhniti komu, čemu
indice d'ascolto indeks poslušanosti, gledanosti (oddaje) - avere*
A) v. tr. (pres. hō)
1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem
2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati
3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res
4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki
5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora
6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače
7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?
8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje
9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba
10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal
11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš
B) m
1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje
2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro - bandiēra f
1. zastava, prapor:
alzare, ammainare la bandiera dvigniti, spustiti zastavo
mettere fuori la bandiera izobesiti zastavo
bandiera abbrunata zastava z žalnim trakom
bandiera a mezz'asta zastava na pol droga
alzare bandiera bianca dvigniti belo zastavo; pren. vdati se, odpovedati se čemu
bandiera nazionale državna zastava
bandiera tricolore italijanska trobojnica
battere bandiera navt. pluti pod zastavo
la nave batte bandiera italiana ladja pluje pod italijansko zastavo
bandiera ombra navt. lažna (navadno panamska) zastava
a bandiere spiegate pren. zmagoslavno
andare sotto la bandiera iti k vojakom
abbandonare la bandiera pren. dezertirati
portare la bandiera pren. prednjačiti
il punto, il goal della bandiera šport častni zadetek
voltare, cambiare bandiera pren. spremeniti nazore, preiti na nasprotno stran
2. pren. zastava, znak, simbol:
la bandiera della libertà, del progresso zastava svobode, napredka
candidato di bandiera prestižni kandidat - calcio1 m (pl. -ci)
1. brca:
prendere a calci qcn. koga obrcati
mandare via a calci qcn. pren. koga surovo napoditi
dare un calcio a qcn., trattare qcn. a calci pren. surovo ravnati s kom
dare un calcio a qcs. pren. kaj zavrniti, čemu se odreči
dare dei calci alla greppia pren. dobroto poplačati z žaljivkami
questi argomenti fanno a calci ti argumenti se bijejo med sabo
2. šport nogomet:
calcio americano ameriški rugby
3. šport strel:
calcio di punizione kazenski strel
calcio di rigore enajstmetrovka
calcio d'angolo kot - capello m las:
farsi i capelli dati se ostriči
perdere i capelli dobivati plešo
avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
al capello za las natančno
tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
un capello pren. nič:
non rischiare un capello ne tvegati prav nič
c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
non torcere un capello ne skriviti lasu
mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost