Franja

Zadetki iskanja

  • anelare

    A) v. intr. (pres. anēlo)

    1. knjižno sopsti, sopihati:
    anelava per la gran corsa sopihal je zaradi hudega teka

    2. pren. težiti za čim, hlepeti, hrepeneti po čem:
    anelare alla libertà hrepeneti po svobodi

    B) v. tr.

    1. pesn. dajati iz sebe

    2. pren. hlepeti, hrepeneti:
    anelare la liberazione hrepeneti po osvoboditvi
  • appetire v. tr. (pres. appetisco) knjižno

    1. hlepeti (po čem)

    2. zaželeti si, čutiti željo po čem, zahoteti se:
    appetire la frutta zaželeti si sadja
  • dequalificare v. tr. (pres. dequalifico) ne ceniti, negativno soditi o čem, metati slabo luč na kaj:
    l'iniziativa dequalifica l'associazione ta pobuda meče slabo luč na društvo
  • disputare

    A) v. intr. (pres. disputo)

    1. razpravljati, diskutirati; polemizirati:
    disputare di politica razpravljati o politiki

    2. potegovati se; konkurirati:
    disputare con i colleghi per la promozione potegovati se s kolegi za napredovanje

    B) v. tr.

    1. razpravljati o čem

    2. spodbiti, spodbijati

    3. šport tekmovati (teči, igrati):
    disputare una gara tekmovati
    disputare una partita di calcio odigrati nogometno tekmo
    disputare il Giro d'Italia voziti kolesarsko dirko po Italiji

    C) ➞ disputarsi v. rifl. (pres. mi disputo) potegovati se; boriti se:
    disputarsi il posto potegovati se za mesto
    disputarsi il pallone šport boriti se za žogo (nogomet)
  • disquisire v. tr. (pres. disquisisco) učeno razpravljati o čem, natančno raziskovati:
    disquisire di argomenti astrusi razpravljati o zapletenih temah
  • fiancheggiare v. tr. (pres. fiancheggio)

    1. zapirati ob bokih, obdajati z dveh (obeh) strani, biti ob čem, iti vzdolž česa, obrobljati, spremljati:
    una siepe di biancospino fiancheggia la strada ob cesti raste glogova živa meja

    2. pren. pomagati, podpirati, stati ob strani
  • fissare

    A) v. tr. (pres. fisso)

    1. pritrditi, pričvrstiti; fiksirati:
    fissare un chiodo zabiti žebelj
    fissare gli occhi su qcn., qcs. zastrmeti se v koga, v kaj
    fissare una negativa foto fiksirati negativ

    2. določiti, rezervirati:
    fissare un appuntamento dogovoriti se za sestanek
    fissare un posto a teatro rezervirati sedež v gledališču

    B) ➞ fissarsi v. rifl. (pres. mi fisso)

    1. nastaniti se, ustaliti se:
    dopo mille peregrinazioni si è fissato a Roma po brezkončnem romanju se je ustalil v Rimu

    2. pren. stalno misliti na kaj, vztrajati pri čem, vtepsti, zapičiti si v glavo:
    si è fissato di divenire un pittore v glavo si je vtepel, da bo postal slikar
  • servire

    A) v. tr., v. intr. (pres. sērvo)

    1. služiti, delati kot; streči:
    servire come autista služiti kot šofer
    servire una ricca famiglia služiti pri bogati družini
    servire Messa streči pri maši
    servire in marina služiti vojsko v mornarici
    servire lo Stato služiti državi, biti državni uslužbenec

    2. trgov. streči, postreči:
    in che cosa posso servirla? želite, prosim?
    servire un cliente postreči stranko
    servire qcn. di barba e capelli pren. (tudi iron.) ravnati s kom, kakor si zasluži
    adesso ti servo io ti že pokažem!

    3. postreči, servirati, prinesti na mizo

    4. hlapčevati

    B) v. tr.

    1. služiti:
    servire la patria služiti domovini
    servire una donna knjižno dvoriti ženski

    2. šport podati žogo, servirati

    C) v. intr.

    1. služiti, rabiti:
    il pennarello serve per scrivere flomaster služi za pisanje
    questo ti serva di esempio to naj ti bo v poduk
    papà ci servì da maestro oče nam je bil učitelj

    2. pog. potrebovati:
    serve altro? potrebuješ, potrebujete še kaj?

    3. šport servirati

    Č) ➞ servirsi v. rifl. (pres. mi sērvo)

    1. uporabiti, uporabljati; seči po čem, pomagati si s čim; postreči si:
    servirsi di un esempio pomagati si s primerom
    prego, si serva postrezite si, prosim!

    2. trgov. stalno kupovati pri, biti stalni odjemalec:
    servirsi in un negozio biti stalni odjemalec v trgovini
  • sfondare

    A) v. tr. (pres. sfondo)

    1. prebiti, razbijati dno:
    sfondare il pavimento porušiti pod
    sfondare le scarpe obrabiti pete (na čevljih)
    cibo che sfonda lo stomaco toskansko težko prebavljiva hrana

    2. ekst.
    sfondare una bottega vlomiti v trgovino
    sfondare una parete prebiti steno
    sfondare una porta aperta pren. zastonj se truditi, početi kaj jalovega

    3. voj. prebijati (črto, fronto)

    B) v. intr. uspeti, uspevati v čem

    C) ➞ sfondarsi v. rifl. (pres. mi sfondo) podati se; udreti, udirati se (dno)
  • sguazzare v. intr. (pres. sguazzo)

    1. čofotati

    2. uživati v čem

    3. pren. plavati:
    sguazzare nell'abbondanza plavati v izobilju

    4. obl. biti obilen, prevelik:
    sguazza nelle scarpe, nel vestito čevlji, obleka so mu preveliki
  • vagheggiare v. tr. (pres. vagheggio)

    1. knjižno zaljubljeno gledati, pogledovati; ekst. knjižno dvoriti, udvarjati komu

    2. ekst. pren. hrepeneti po, objokovati kaj, sanjati o kom, o čem
  • a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)

    1. (izraža dajalnik)
    oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
    affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo

    2. (smer)
    andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
    venire a un accordo pren. sporazumeti se
    avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
    condannare a morte obsoditi na smrt
    alla malora! k vragu!

    3. (namen, korist)
    destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
    utile alla salute zdravju koristen
    attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
    idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo

    4. (stanje in oddaljenost)
    abita alla periferia stanuje v predmestju
    a tavola pri mizi
    a destra desno
    a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima

    5. (čas)
    a che ora? ob kateri uri?
    alle tre ob treh
    a Natale o Božiču
    a vita dosmrtno
    ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
    oggi a otto danes teden

    6. (način)
    a piedi peš
    ad alta voce glasno
    a credito na kredit

    7. (sredstvo)
    a mano ročno
    a vela na jadra

    8. (cena, mera)
    a quanto? po čem?
    a mille lire po tisoč lir
    all'ingrosso na debelo
    al minuto na drobno

    9. (distributivnost)
    a due a due po dva in dva
    a poco a poco po malem

    10. (omejitev)
    all'aspetto po videzu (sodeč)
    alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
    a nostro avviso po našem
    cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati

    11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
    a causa di zaradi
    alla carlona površno
    a bizzeffe obilo
  • addiētro avv.

    1. nazaj, zadaj:
    pochi passi addietro nekaj korakov nazaj
    dare addietro umikati se
    essere, restare addietro in qcs. pren. zaostajati v čem
    tirarsi addietro umikati se, pren. umakniti se, izmikati se

    2. prej:
    giorni addietro pred dnevi
    per l'addietro prej, v preteklosti
  • àmpak

    A) adv. pog. però; quanto:
    ampak smo imeli srečo! però abbiamo avuto fortuna!
    iron. ampak si pameten! quanto sei furbo!

    B) konj.

    1. bensì, ma:
    prosil ga nisem jaz, ampak je on mene non sono stato io a pregarlo ma lui a pregare me

    2. (ne samo, ne le — ampak tudi) non solo — ma anche:
    ni le svetoval, ampak tudi pomagal non soltanto lo consigliò, ma anche lo aiutò

    3. (za izražanje nasprotja s prej povedanim) ma:
    lep je, ampak drag è bello, ma caro

    4. (na začetku stavka) ma:
    ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem ma parliamo piuttosto d'altro
  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • avtoritéta (-e) f

    1. (ugled, vpliv) autorevolezza, autorità

    2. (oseba, ki uživa ugled) autorità:
    biti avtoriteta v čem essere un'autorità in qcs., in fatto di qcs.
    on je avtoriteta v modernem zgodovinopisju è un'autorità nella storiografia moderna
  • avveduto agg. previden, preudaren; prekanjen, zvit:
    fare avveduto qcn. di un fatto koga obvestiti o čem, opozoriti na kaj
  • bandêro (-a) n rel. stendardo, gonfalone:
    procesija z banderi processione con stendardi
    pren. pejor. nositi bandero v čem portare la bandiera, primeggiare in qcs.
  • beséda (-e) f

    1. parola; termine; espressione:
    domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
    narečna beseda dialettalismo
    iskrene, odkrite besede parole sincere
    tolažilne besede parole di conforto
    hude, ostre besede parole dure, aspre
    grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
    žaljive besede parole offensive
    moška beseda parola d'onore
    zadnje besede le ultime parole
    v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
    ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
    ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
    preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
    to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

    2. (zagotovilo, obljuba) parola:
    držati, izpolniti besedo essere di parola
    prelomiti besedo mancare di parola

    3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
    sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
    uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
    svoboda besede libertà di parola
    dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
    prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
    pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

    4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
    na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
    napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
    besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

    5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
    domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
    govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
    odrska beseda il linguaggio del teatro
    tehniška beseda linguaggio tecnico

    6. (besedilo) testo:
    kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

    7. (vloga pri odločanju) parola:
    imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
    imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

    8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
    njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
    založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    beseda za besedo parola per parola
    na besedo verjeti credere sulla parola
    koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
    ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

    9. rel.
    Beseda Verbo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
    človek redkih besed uomo di poche parole
    pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
    ni vredno besed non è il caso di parlarne
    ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
    ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
    požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
    požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
    vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    izginiti brez besede sparire senza dir parola
    ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
    opletati z besedami parlare a vanvera
    z drugimi besedami in altre parole
    nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
    konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
    zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
    zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
    zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
    imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
    beseda ni konj! domandare non costa niente
    lingv. dvozložna beseda bisillabo
    pregibna beseda parola variabile
    tvorba besed formazione delle parole
    vezana, nevezana beseda poesia, prosa
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
    lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga
  • bianco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. bel:
    pane bianco bel kruh
    razza bianca bela rasa
    diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
    mosca bianca pren. bela vrana
    notte bianca bela noč pren. neprespana noč
    carbone bianco beli premog
    arma bianca hladno orožje

    2. bel, čist (tudi pren.):
    il camice bianco bela halja

    3. osivel, siv:
    fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
    far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase

    4. pren.
    dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
    libro bianco polit. bela knjiga
    omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
    voce bianca otroški glas

    5. zimski, snežni, beli:
    sport bianco beli šport, šport na snegu
    settimana bianca smučarski teden

    6. bel, reakcionaren:
    terrore bianco beli teror

    B) m

    1. belina:
    il bianco delle nevi snežna belina
    non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
    far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
    di punto in bianco nenadoma, znenada

    2.
    il bianco dell'occhio pog. beločnica
    il bianco dell'uovo beljak

    3. belilo; belež:
    bianco di zinco cinkovo belilo
    dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti

    4. belo (oblačilo):
    vestire di bianco obleči se v belo

    5. perilo:
    cucitrice di bianco šivilja za perilo

    6. belo, prazen bel list:
    mettere nero su bianco zapisati črno na belo

    7.
    bianco e nero črno-belo:
    fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film

    8. šah beli:
    il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah

    9. belec:
    discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
    la tratta delle bianche trgovina z belim blagom

    10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist

    11. belo vino

    12. ekon.
    in bianco bianko, neizpolnjen
    firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
    cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček

    13. pren.
    in bianco neizpolnjen:
    matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
    andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem