babau m bavbav (tudi pren.):
se non stai buono chiamo il babau če ne boš priden, bom poklical bavbava
Zadetki iskanja
- báti se (bojím se) imperf. refl.
1. (biti v strahu) avere paura, temere:
hudo, močno bati se avere una paura da morire
nič se ne boj! niente paura!
fant se boji samo očeta il ragazzo ha paura soltanto del padre
bati se kot hudič križa, kot živega vraga avere una paura matta, una paura del diavolo
2. (s strahom pričakovati) aver paura, temere:
bati se mraza, smrti temere il freddo, aver paura della morte
(ne marati) non volere:
bati se sitnosti non volere seccature, grane
3. (biti v skrbeh za) temere per:
bati se za zaslužek temere per il guadagno
starši se bojijo za otroke i genitori temono per i propri figli
4. (domnevati, misliti) temere:
bojim se, da se motiš temo che tu sbagli
ne boj se, ne boš mi ušel non temere, non mi scappi mica
5. pren.
ni se bal ne biriča ne hudiča non aveva paura di nessuno
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
če ne storiš hudega, se ti ni treba bati male non fare, paura non avere - če
A) konj.
1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
(za izražanje skromnega mnenja) se:
če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
(za izražanje ugibanja):
kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
(za izražanje želje, omiljenega ukaza):
kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
(v eliptičnih izrazih) se:
prekliči, če ne... ritratta, se no...
2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati
3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro
4. (v vzročnih odvisnikih) se:
jej, če ti rečem mangia, se te lo dico
5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto
6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če le sempre che, soltanto che
če seveda beninteso che
če sploh seppure
B) subst. se:
nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se! - dír (-a) m corsa (veloce); galoppo:
lahen dir trotto
jezditi v diru galoppare, correre a galoppo
pren. mir, če ne bo dir! zitti, se no le prendete! - eccētto
A) prep. razen, izvzemši:
riceve tutti i giorni eccetto il giovedì sprejema vse dni razen četrtka
B)
eccetto che cong. razen če:
verrò senz' altro, eccetto che debba partire improvvisamente vsekakor pridem, razen če ne bom moral nenadoma odpotovati - fec inter.
1. (izraža odpust) marsc, via marsc:
ubogaj ali pa od hiše fec! ubbidisci o via di casa marsc!
2. (izraža naglo kretnjo) zac:
če ne plačate elektrike, jo bomo odklopili — fec se non paga la luce, gliela tagliamo, zac - gorjé (-á)
A) n dolore, pena, sofferenza, tribolazione, tormento:
prizadejati komu veliko gorje arrecare a uno grandi sofferenze
B) gorjé inter.
1. (izraža grožnjo, svarilo) guai:
gorje, če ne boš molčal guai a te se parli
gorje premaganim guai ai vinti!, vae victis!
2. guai, povero; ahi:
gorje meni ahimé, povero me
gorje jim, če ne pride pomoč guai a loro, se non arrivano gli aiuti - guai inter. gorje!:
guai a te! gorje tebi!
guai ai vinti gorje premaganim
sta' zitto, se no guai! tiho, če ne, bo po tebi!
guai a me! gorje mi!, jojmene!
guai a lasciarlo solo! ne fa di tutti i colori gorje, če ga pustiš samega, kaj vse ti bo skuhal! - imprevisto
A) agg.
1. nepredviden, nepričakovan
2. nenaden
B) m nepredviden, nepričakovan dogodek:
salvo imprevisti če ne pride do česa nepredvidenega - káj2 adv.
1. (vprašanje po vzroku) perché:
kaj me tako začudeno gledaš perché mi guardi così meravigliato, cos'hai da guardarmi così meravigliato
2. (vprašuje po namenu) per che cosa, a che cosa:
kaj ti bo knjiga, če ne bereš a che ti serve il libro se non lo leggi
3. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) perché:
kaj siliš v nesrečo perché ti cacci nei guai
(s 'še', 'šele' izraža močno zanikanje) nient'affatto, macché:
misliš, da ga je bilo sram? kaj še pensi che si vergognasse? macché
4. (sprašuje po razlogu, zaradi katerega nastopi dejanje) come (mai):
kaj da gostov še ni come mai gli ospiti non sono ancora arrivati
5. pog. (koliko) cosa; quanto:
kaj stane avto quanto costa l'auto
6. (v medmetni rabi izraža:)
a) (začudenje, nejevoljo) ma come:
kaj, ti si še zmeraj tu? ma come, sei ancora qui?
b) (grožnjo) insomma:
kaj še ne bo miru?! insomma, volete star zitti!
c) (ravnodušnost) tanto:
pa kaj, saj nič ne pomaga tanto non serve niente - nè
A) adv.
I.
1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione
2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te
3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore
4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani
5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no
6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?
II. elipt.
1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)
2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no
III.
1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello
2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura
IV. (v vezniški rabi)
1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti
2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola
3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato
4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...
V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia
B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire - neúmen (-mna -o) adj.
1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
neumen obraz faccia balorda, sciocca
neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione
2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
učiti se kot neumen studiare come un ossesso
3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
neumen od veselja pazzo di gioia
4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
neumna navada sciocca abitudine
spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte
5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
imeti neumno srečo avere una fortuna matta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
pren. neumno vreme tempo instabile
PREGOVORI:
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli - pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.
1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe
2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte
3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare
4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva
5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre
6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta
7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili
8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande
9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti
10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa - potŕgati (-am) perf. ➞ trgati
1. cogliere, raccogliere, spiccare; vendemmiare
2. strappare:
potrgati gumbe strappare i bottoni
bili so tiho, kot da bi jim kdo jezike potrgal stavano zitti come se qualcuno gli avesse strappato la lingua
če ne boš tiho, ti bom ušesa potrgal zitto se no ti tiro le orecchie
3. rompere, distruggere:
veter je potrgal telefonske žice il vento ha rotto i fili del telefono - pripečátiti (-im) perf. sigillare; pog. affibbiare, mollare un ceffone:
če ne boš tiho, ti bom eno pripečatil se non stai zitto ti mollo uno schiaffo - razčêsniti (-em) perf.
1. (razklati) spaccare, fendere
2. (odpreti) aprire;
glavo ti bom razčesnil, če ne umolkneš se non stai zitto ti spacco la faccia
ne, pa če se razčesneš no e poi no
razčesniti se od jeze schiantare dalla rabbia - réd (-a) m
1. ordine:
dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
v državi vlada red nel paese regna l'ordine
obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine
2. ordinamento, assetto, sistema:
gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico
3. dnevni red ordine del giorno:
dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno
4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
abecedni red ordine alfabetico
besedni red ordine delle parole
voj. bojni red ordine di battaglia
5. vozni red orario:
ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni
6. star. (vrsta) fila:
v gosjem redu in fila indiana
7. rel. ordine:
beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
frančiškanski red Ordine Francescano
jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti
8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi
9. šol. star. (ocena) voto:
negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente
10. (visoko odlikovanje) ordine;
podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
red častne legije (ordine della) Legione d'onore
11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
cesta prvega reda strada di prima categoria
12. pog. v redu in ordine, a posto:
on je v redu človek è una persona a posto
avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va
13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gled. lože prvega reda balconata di prima fila
čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
jur. dedni red ordine di successione
mat. red odvoda ordine della derivata - rítka (-e) f pog. (zadnjica) sederino, culetto, popò:
bati se za svojo ritko temere di perdere la propria carica
če ne boš priden, jih dobiš po ritki se non stai buono, le prendi - rompompòm (-ôma)
A) m ➞ romp:
če ne bom izdelal, bo doma rompompom se non passo la classe, saranno guai
njegov besedni rompompom il suo cicaleccio vuoto quanto tronfio
B) rompompòm inter.
1. (posnema glas bobna) bum bum
2. (izraža nejevoljo) accidenti - sfašírati (-am) perf. pog. tritare (carne); pog.
če ne boš tiho, te bom sfaširal se non stai zitto, ti carico di botte