čím1 adv. (s komp. ) quanto, il più...:
čim hitreje il più presto possibile
čim dlje il più lontano possibile
Zadetki iskanja
- čím2 konj. (kakor hitro, brž ko) (non) appena:
čim je dosegel šestdeseto leto, je šel v pokoj appena compiuti i sessant'anni è andato in pensione - čím3 konj. (v primerjalnih odvisnikih) čim ... tem ... quanto... tanto...; piú... piú...; piú... meno:
čim prej, tem bolje quanto prima, tanto meglio
čim bolj ga opazujem, tem manj mi je všeč più lo osservo e meno mi piace - čimbòlj | čím bòlj adv. il più possibile, quanto più
- čimdàlj | čím dàlj adv. il più lontano possibile, quanto più lontano
- čimpréj | čím préj adv. il più presto possibile, quanto prima
- čimvèč | čím vèč adv. (kar največ) il più possibile, quanto più possibile
- quanto2
A) avv.
1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
quanto fuma? koliko pokadite?
quanto sono contento! kako sem vesel!
2. kolikor (v relativnih stavkih):
aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj
3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten
4.
quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj
5. kar se da, čim:
verrò quanto prima pridem kar najhitreje
6. kot:
quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti
7. pog.
da quanto, per quanto toliko:
non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti
B) cong.
in quanto ker:
non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti
C) cong. per quanto
1. čeprav, čeravno:
per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti
2. vendar, a (na začetku stavka):
vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš - anelare
A) v. intr. (pres. anēlo)
1. knjižno sopsti, sopihati:
anelava per la gran corsa sopihal je zaradi hudega teka
2. pren. težiti za čim, hlepeti, hrepeneti po čem:
anelare alla libertà hrepeneti po svobodi
B) v. tr.
1. pesn. dajati iz sebe
2. pren. hlepeti, hrepeneti:
anelare la liberazione hrepeneti po osvoboditvi - annaspare
A) v. intr. (pres. annaspo)
1. kriliti, grabiti z rokami po zraku
2. truditi se, ukvarjati se s čim brez haska, brkljati
3. pren. zmesti se, zaplesti se:
annaspare nel parlare zmesti se med govorom
B) v. tr. naviti, namotati - bilanciare
A) v. tr. (pres. bilancio)
1. tehtati (tudi pren.); preudarjati:
bilanciare le proprie possibilità pren. tehtati svoje možnosti
2. uravnotežiti, izenačiti, izravnati, biti enak (tudi pren.):
bilanciare le entrate e le uscite izenačiti prihodke in izdatke
3. držati, ohranjati v ravnotežju
B) v. intr. biti enak, odgovarjati, ustrezati, biti v skladu s čim
C) ➞ bilanciarsi v. rifl. (pres. mi bilancio) biti v medsebojnem ravnotežju:
le loro forze si bilanciano njihove moči so uravnotežene
bilanciarsi fra due partiti pren. krmariti med dvema strankama - ciondolare
A) v. intr. (pres. ciondolo)
1. bingljati, gugati se, mahedrati
2. opotekati se (od utrujenosti, pijanosti)
3. ekst. pren. postopati, lenariti
B) v. tr. mahedrati, opletati s čim - coltivare v. tr. (pres. coltivo)
1. obdelovati:
coltivare la terra obdelovati zemljo
coltivare un campo a grano posejati njivo s pšenico
2. kopati (rudo):
coltivare a giorno kopati na površini
coltivare in sotterraneo kopati v jašku, globinsko
3. gojiti; vzgojiti, vzgajati; negovati; učiti; skrbeti (za); ukvarjati se s čim:
coltivare gli studi posvečati se študiju, študirati
coltivare la mente uriti um
coltivare i vizi zadovoljevati pregrehe, razvade
coltivare la clientela pridobivati si kupce, skrbeti za kupce
coltivare un'amicizia gojiti prijateljstvo
coltivare una speranza gojiti upanje - dilettare
A) v. tr. (pres. dilētto) razveseliti, razveseljevati; zabavati
B) ➞ dilettarsi v. rifl. (pres. mi dilētto)
1. zabavati se:
si diletta a leggere gialli zabava se z branjem kriminalk
2. ljubiteljsko se ukvarjati s čim:
si diletta di pittura ukvarja se s slikarstvom - disaffezionare
A) v. tr. (pres. disaffeziono) knjižno odbiti, odvrniti, odvračati (koga od česa)
B) ➞ disaffezionarsi v. rifl. (pres. mi disaffeziono) (inimicarsi) izgubiti naklonjenost (koga); ne ukvarjati se več s čim, ne zanimati se več za kaj:
disaffezionarsi un amico izgubiti prijateljevo naklonjenost
disaffezionarsi allo, dallo studio ne študirati več - giovare
A) v. intr. (pres. giovo) koristiti, pomagati:
è un farmaco che giova al raffreddore to zdravilo pomaga proti prehladu
i tuoi consigli non sono giovati a molto tvoji nasveti niso dosti pomagali
B) impers. pomagati, biti primeren, koristiti:
con te non giova essere buoni s tabo ne pomaga biti dober
C) ➞ giovarsi v. rifl. (pres. mi giovo) uporabiti, koristno izrabiti, izkoristiti, okoristiti se, pomagati si s čim:
giovarsi dell'aiuto di qcn. izrabiti pomoč nekoga
giovarsi di un esempio uporabiti primer, pomagati si s primerom - impecettare v. tr. (pres. impecetto)
1. pog. staviti, stavljati obliže
2. ekst. umazati s čim lepljivim - piangere*
A) v. intr. (pres. piango)
1. jokati, solziti se:
piangere a dirotto jokati neutolažljivo
il piatto piange! igre plačati vložek!
2. stokati
B) v. tr.
1. objokovati; za kom, za čim jokati:
tutti lo piangono vsi jokajo za njim
piangere lacrime di pentimento bridko se kesati
2. tožiti, pritoževati se (nad):
piangere miseria tožiti nad revščino, delati se revnega - ricorrere* v. intr. (pres. ricorro)
1. nazaj teči, tekati; vrniti, vračati se
2. priti, prihajati:
il mio compleanno ricorre il 21 novembre moj rojstni dan je 21. novembra
3. obrniti, obračati se (na); pomagati si s čim; zateči, zatekati se k čemu:
ricorrere all'avvocato obrniti se na odvetnika
ricorrere al dizionario pogledati v slovar
ricorrere alla forza zateči se k sili, nasilju
4. pravo pritožiti, pritoževati se; vložiti, vlagati pritožbo:
ricorrere al tribunale pritožiti se na sodišču
ricorrere contro una sentenza pritožiti se zoper razsodbo - sbandierare v. tr. (pres. sbandiēro)
1. razviti, razobesiti zastave
2. pren. razkazovati kaj, bahati se s čim, obešati na veliki zvon:
sbandierare i propri meriti bahati se s svojimi zaslugami