Franja

Zadetki iskanja

  • čákati (-am) imperf. ➞ počakati

    1. aspettare, attendere:
    čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
    čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
    lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe

    2. (pričakovati) aspettare:
    čakati otroka aspettare un bambino
    pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
    čakati v vrsti fare la fila per

    3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
    kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende

    4.
    čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
    kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti se čakati farsi attendere
    to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
    na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
    čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
    PREGOVORI:
    kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole
  • aspettare v. tr. (pres. aspētto) čakati, pričakovati:
    aspettare gente a pranzo pričakovati goste na kosilo
    aspettare la palla al balzo pren. čakati na ugodno priložnost
    aspettare qcn. al varco pren. čakati, da se kdo izkaže v težavnem trenutku
    qui t'aspettavo! pren. tu sem te čakal!
    farsi aspettare pustiti se čakati, zamuditi (na sestanek)
    aspettare un bambino pričakovati otroka, biti noseča
    aspettare la manna, la provvidenza pren. čakati na mano z nebes
    c'era da aspettarselo to je bilo treba pričakovati
    ma che aspetti? kaj vendar čakaš?
    aspetta! počakaj! stoj!
    aspetta che ti sistemo io le počakaj, ti že pokažem
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
  • attēndere*

    A) v. tr. (pres. attēndo) čakati

    B) v. intr. posvetiti, posvečati se (čemu), ukvarjati se (s čim):
    attendere agli studi posvetiti se študiju
    attendere a un malato negovati bolnika
  • ripromettere, ripromettersi* v. tr., v. rifl. (pres. /mi/ riprometto) nadejati se, obetati si; čakati, pričakovati; obljubiti, obljubljati si:
    quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto letos pričakujemo dobro letino
    d'ora in poi mi riprometto di ubbidirlo odslej naprej obljubljam, da ga bom ubogal
  • pēndere v. intr. (pres. pēndo)

    1. viseti:
    pendere dalle labbra di qcn. koga pozorno poslušati

    2. biti nagnjen, nagibati se:
    pendere a destra, a sinistra biti nagnjen v desno, v levo

    3. (incombere) groziti; viseti:
    un grave pericolo pende su di noi grozi nam huda nevarnost
    sulla sua testa pende una grossa taglia na njegovo glavo je razpisana visoka nagrada

    4. pren. viseti, biti nerešen, čakati na odločitev; omahovati:
    la questione pende tuttora zadeva je še vendo nerešena

    5. pren. nagibati se:
    pendere dalla parte di qcn. nagibati se komu v prid
    la bilancia pende dalla sua parte položaj mu je naklonjen
  • allungare

    A) v. tr. (pres. allungo)

    1. podaljšati, podaljševati:
    allungare un vestito podaljšati obleko
    allungare il collo stegovati vrat; pren. dolgo čakati
    allungare le gambe pretegniti noge
    allungare un libro pog. podati knjigo
    allungare la mano prositi
    allungare le mani su qcs. pren. krasti
    allungare gli orecchi napeti ušesa, pazljivo poslušati
    allungare il passo pospešiti korak, podvizati se
    allungare uno schiaffo primazati klofuto
    allungare le vacanze podaljšati počitnice, dopust
    allungare una vocale jezik podaljšati samoglasnik

    2. šport podati žogo (daleč naprej)

    3. razredčiti, razvodeniti:
    allungare il vino razvodeniti vino

    B) ➞ allungarsi v. rifl. (pres. mi allungo) podaljšati se, potegniti se:
    il ragazzo si è molto allungato fant se je močno potegnil
    le giornate si allungano dnevi se daljšajo
  • anticamera f predsoba, čakalnica:
    fare anticamera dolgo čakati na sprejem
    non mi passa neppure per l'anticamera del cervello na kraj pameti mi ne pride
  • aspettativa f

    1. pričakovanje, čakanje:
    essere, stare in aspettativa čakati
    essere superiore all'aspettativa biti, pokazati se nad pričakovanji

    2. izredni dopust, začasna prekinitev dela:
    chiedere un anno di aspettativa prositi za leto dni izrednega dopusta
    mettersi in aspettativa per motivi di famiglia vzeti izredni dopust zaradi družinskih razlogov
  • bambino

    A) m (f -na)

    1. deček, deklica:
    sposa bambina zelo mlada nevesta

    2. otrok:
    allevare un bambino skrbeti za otroka
    educare un bambino vzgajati otroka
    bambino prodigio čudežni otrok
    aspettare un bambino pog. čakati otroka, biti noseča

    3. Jezušček

    B) agg.

    1. zelo mlad:
    sposa bambina zelo mlada nevesta

    2. neuk, preprost; nerazvit:
    mente bambina preprosta pamet
  • coda f

    1. rep:
    rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
    abbassare la coda znižati ton
    andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
    avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
    il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
    coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)

    2. ekst. rep:
    la coda di un aereo rep letala
    la coda dello sci rep smučke
    la coda della cometa rep kometa
    vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
    reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
    coda della tavola mesto na koncu mize
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
    non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
    in coda na repu

    3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
    la coda della lettera zaključek pisma
    la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
    pianoforte a coda koncertni klavir
    abito a coda di rondine frak

    4. vrsta:
    fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto

    5. film
    la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)

    6.
    coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
    coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense)
  • corvo m

    1. zool. vrana (Corvus corax):
    nero come il corvo črn ko vran, ko oglje
    corvo del malaugurio pren. prinašalec nesreče
    aspettare il corvo pren. zaman čakati

    2. šalj., slabš. črna suknja; far, fajmošter

    3. voj., hist. maček
  • čepéti (-ím) imperf. ➞ občepeti

    1. stare accovacciato, accoccolato

    2. starsene immobile, curvo

    3. trovarsi; starsene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. čepeti in čakati starsene con le mani in mano
    kar naprej čepeti pri knjigah stare sempre curvo sui libri
    pren. že dolgo čepeti pri čem non combinare niente, non finire un lavoro
    pren. čepeti doma non muoversi di casa
    pren. čepeti na zapečku chiocciare
  • délo (-a) n

    1. lavoro; opera:
    fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
    kvalificirano delo lavoro qualificato
    vreči se na delo buttarsi a lavorare
    zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
    prenehati z delom finire, smettere di lavorare
    začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

    2. (trud, napor) fatica, sforzo

    3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
    pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
    pisateljsko delo opera, attività letteraria

    4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
    važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
    gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
    hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

    5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
    dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
    (izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

    6. (zaposlitev, služba) lavoro:
    dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
    biti brez dela essere senza lavoro
    odpustiti koga z dela licenziare qcn.
    priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
    honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
    dela prosti dnevi giornate non lavorative
    izostanek od dela assenza dal lavoro
    kmečko delo lavoro agricolo
    delo v rudniku lavoro in miniera
    delo pri stroju lavoro a una macchina

    7. fiz. lavoro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. delitev dela divisione del lavoro
    zal. izbrano delo opere scelte
    zal. zbrano delo opera omnia
    prisilno delo lavori forzati
    delo ne more čakati il lavoro è urgente
    propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
    živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
    ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
    (kaj) biti na delu agire, essere all'opera
    (kaj) biti v delu starsi finendo
    (kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
    delo gre (komu)
    od rok il lavoro procede veloce
    rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
    mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
    delo skupščine i lavori dell'assemblea
    delo na domu lavoro a domicilio
    delo na črno lavoro nero
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    javna dela lavori pubblici
    kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
    to je delo mojih rok è opera delle mie mani
    poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
    jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
    šol. delo za določen čas precariato
    PREGOVORI:
    brez dela ni jela chi non lavora non mangia
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
    po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie
  • desiderare v. tr. (pres. desidero) želeti; hoteti; zahtevati:
    farsi desiderare pustiti se čakati
    lasciar a desiderare ne zadovoljevati, biti pomanjkljiv, ne ustrezati
  • díh (-a) m

    1. respiro:
    pridrževati dih trattenere il respiro

    2. fiato:
    jemati dih togliere il fiato

    3. knjiž. alito; soffio:
    pomladni dih il soffio della primavera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    čakati brez diha aspettare col fiato sospeso
    pren. do zadnjega diha fino all'ultimo respiro
    v tem ni niti diha resnica non vi è neanche un briciolo di verità
  • glōria1 f

    1. slava:
    il cammino della gloria pot do slave
    coprirsi di gloria ovenčati se s slavo
    essere avido di gloria biti slavohlepen
    lo feci per la gloria šalj. naredil sem to za slavo

    2. pren. ponos; junak:
    è una gloria nazionale narodni junak je
    vecchie glorie šport nekdanji asi

    3. božja slava, blaženost:
    Dio l'abbia in gloria Bog mu daj večni mir
    andare in gloria pren. veseliti se, skakati od veselja
    essere in gloria pren. šalj. biti v rožicah
    aspettare a gloria pren. nestrpno čakati
  • kàr (čésar)

    A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
    naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
    to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
    pren. kar je, (to) je è quello che è
    bo, kar bo sarà quel che sarà

    2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
    tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

    3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
    zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

    B) adv.

    1. (poudarja intenzivnost dejanja):
    kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

    2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
    spi kar oblečen dorme (così) vestito
    čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
    kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

    3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
    v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

    4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
    dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
    kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

    5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
    kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

    6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

    7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
    kar naprej, prosim avanti, prego
    (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
    kar po njem su, dagli
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
    ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
    pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

    C) konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
    denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
    izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
    naj stane, kar hoče costi quel che costi

    2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
    kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • maggio m

    1. maj:
    bella come una rosa di maggio lepa kot majska roža (deklica)
    fare il maggio relig. opravljati majske pobožnosti
    maggio francese polit. leto 1968 (v Franciji)
    aspettare che venga maggio pren. čakati na maj, zgubljati čas
    il maggio della vita pren. mladost

    2. majske kulturne prireditve (zlasti v Toskani)

    3.
    pallone di maggio bot. brogovita, kozja pogačica, kalinje, kalinovje (Viburnum opulus)
  • mésec (-sca) m

    1. mese:
    pomladni, zimski meseci mesi primaverili, invernali
    že mesec dni ne dežuje non piove da un mese
    pretekli, prihodnji mesec il mese scorso, prossimo
    10. tega meseca il 10 del corrente mese (c. m.)
    čakati mesece in mesece aspettare per mesi e mesi
    pred enim mesecem un mese fa

    2. luna:
    mladi mesec (mlaj) luna nuova
    stari mesec luna vecchia
    pren. mesec ga nosi è sonnambulo
    biti v sedmem mesecu (nosečnosti) essere al settimo mese (di gravidanza)
    dobiti pet mesecev essere condannato a cinque mesi di prigione
    astr. Lunin mesec mese lunare
    siderski, zvezdni mesec mese sidereo
    sinodski mesec mese sinodico