Franja

Zadetki iskanja

  • čáša (-e) f knjiž. calice, coppa; bicchiere:
    kristalna, srebrna čaša bicchiere di cristallo, d'argento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dvigniti čašo brindare
    zvrniti čašo vuotare il bicchiere, bere d'un fiato
    bot. (cvetna) čaša calice
  • bicchiēre m

    1. kozarec, čaša:
    bicchiere di vetro, di cristallo steklen, kristalen kozarec
    bicchiere da acqua, da vino, da birra kozarec za vodo, vino, pivo
    riempire un bicchiere di vino natočiti kozarec vina
    levare il bicchiere dvigniti kozarec, nazdraviti
    bere un bicchiere di più, di troppo preveč popiti, opiti se
    affogare in un bicchiere d'acqua pren. utoniti v žlici vode, zmesti se, vdati se ob najmanjši težavi
    tempesta in un bicchiere d'acqua pren. mnogo hrupa za prazen nič
    fondo, culo di bicchiere pren. ponarejen diamant

    2. kozarec (vsebina)
  • bussolōtto m

    1. posodica, čaša (za igralne kocke):
    giocatore di bussolotti rokohitrc, pren. slepar
    gioco dei bussolotti rokohitrstvo; pren. prevara, sleparstvo

    2.
    bicchiere a bussolotto širok nizek kozarec (za viski), tumbler
  • calice m

    1. kupa:
    a calice v obliki kupe, zvonast, čašast

    2. knjižno kozarec, čaša:
    levare i calici nazdraviti
    bere il calice fino alla feccia pren. izpiti čašo do dna

    3. relig. kelih

    4. bot. cvetna čaša

    5. anat.
    calice renale ledvična čašica
  • cōppa1 f

    1. kupa, čaša; ekst. skledica:
    coppa per gelati sladoledna kupa
    coppa della bilancia skledica na tehtnici
    coppa dell'olio avto karter
    coppa della ruota avto okrasni pokrov

    2. šport pokal:
    coppa Davis Davisov pokal

    3. košarica (pri modrcu)

    4. pl. igre igralna barva (pri italijanskih kartah):
    contare come il due di coppe pren. šteti kot pikova sedmica, biti malo vreden
  • gōtto m

    1. kozarec, čaša; vrč:
    bere un gotto di vino popiti kozarec vina

    2. kozarček, požirek
  • nappo m

    1. redko, knjižno čaša, kupa

    2. toskansko zajemalo za olje

    3. skledica (na svečniku)
  • pōculo m knjižno kupa, čaša, bokal
  • cvéten (-tna -o) adj. di, del fiore; di fiori:
    cvetna kita corona di fiori
    bot. cvetni list petalo
    cvetni prah polline
    cvetna čaša, cvetni kelih calice
    cvetna nožnica spata
    cvetni kobul ombrella
    cvetni košek capolino
    cvetni lat infiorescenza a pannocchia
    cvetni pecelj gambo, peduncolo
    cvetni storžek strobilo in fiore
    cvetni venec corolla
    cvetno steblo gambo, stelo del fiore
  • čášica (-e) f dem. od čaša bicchierino, calice
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ledvična čašica calice renale
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • staffa1 f

    1. streme:
    il bicchiere della staffa poslovilna čaša
    essere con il piede nella staffa pren. biti pripravljen na odhod (tudi pren.);
    perdere le staffe pren. pobesneti, ne se obvladati
    segnare il gol della staffa šport doseči častni zadetek
    tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih

    2. stopnica (pri vozu), podnožnik

    3. (podnožni) hlačni trak

    4.
    staffa della vanga opornik lopate

    5. alpin. klin

    6. gradb. streme
Število zadetkov: 12