óglje (-a) n
1. carbone di legna:
kot oglje črni lasje capelli nero carbone
likalnik na oglje ferro da stiro a carbone
žgati oglje fare, bruciare il carbone
kem. aktivno oglje carbone attivo
živalsko oglje carbone animale
2. carbone acceso, brace
3. um. carboncino (material in tehnika)
Zadetki iskanja
- carboncino m
1. risalno oglje
2. umet. oglje (risba) - carbone
A) m
1. oglje:
carbone fossile premog
carbone di legna, carbone dolce oglje
carbone acceso žerjavica
essere, stare sui carboni pren. biti na trnih
carta carbone karbon papir
2. pren.
carbone bianco vodne rezerve (za proizvodnjo električne energije)
3. bot. snet
B) agg. invar. črn:
carta carbone karbon papir - carbonēlla f lesno oglje
- corvo m
1. zool. vrana (Corvus corax):
nero come il corvo črn ko vran, ko oglje
corvo del malaugurio pren. prinašalec nesreče
aspettare il corvo pren. zaman čakati
2. šalj., slabš. črna suknja; far, fajmošter
3. voj., hist. maček - čŕn (-a -o)
A) adj.
1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece
2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione
3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera
4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri
5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto
6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)
7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)
B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi - ēbano m
1. bot. ebenovec (Diospyros ebenum)
2. ebenovina:
nero come l' ebano črn kot oglje - inchiōstro m
1. črnilo, tinta:
inchiostro indelebile neizbrisno črnilo
inchiostro di China tuš
inchiostro simpatico nevidno črnilo
nero come l'inchiostro črn kot oglje
versare fiumi d'inchiostro su qcs. o čem preliti dosti črnila
di buon inchiostro odkrito, brez dlake na jeziku
2. zool. črnilo
3.
mal d'inchiostro gozd. črnilovka - lésen (-sna -o) adj. del legno, di legno, legnoso:
lesna industrija industria del legno
lesna goba fungo del legno
lesni črv tarlo
lesna celuloza cellulosa
lesna moka farina, polvere di legno
lesna rastlina pianta legnosa
lesna trohnoba carie del legno
lesna volna lana di legno
lesni brst gemma di legno, vegetativa
lesni cement malta con segatura
lesni katran catrame vegetale
lesni papir carta di pasta di legno
lesni plin gas di legno
lesni špirit alcol metilico, spirito di legno
obrt. lesna stružnica toupie
lesna iver schiappa
zool. lesna osa sirice (Syrex)
zool. lesni črv anobio, cosso; pog. tarlo (Cenobium)
zool. lesni netopir nottola (Nyctalus noctula)
kem. lesni sladkor xilosio
obrt. lesni sveder trivella
lesno oglje carbonella
lesni manipulant collaudatore - nero
A) agg.
1. črn:
abito nero črna obleka
acqua nera črna, motna voda
caffè nero črna kava
occhiali neri črni naočniki
oro nero črno zlato, nafta
pane nero črni kruh
pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
vino nero črno (temnordeče) vino
vomito nero med. črni izbljuvek
2. ekst. črn, umazan:
mani nere umazane roke
pozzo nero greznica
3. črn (kot znak žalovanja):
cravatta nera črna kravata
4. pren. črn, fašističen:
brigate nere črne brigade
camicia nera črnosrajčnik
5. pren. črn, klerikalen:
aristocrazia nera črna aristokracija
6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
giorni neri črni dnevi
umorismo nero črni humor
essere nero in volto biti mrkega obraza
7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
fondi neri črni fondi
libro nero črna knjiga
8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
anima nera podla duša
bestia nera strah, bavbav
cronaca nera publ. črna kronika
pecora nera črna ovca
punto nero črna pika, madež, greh
9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
messa nera črna maša
10. hist. črn:
guelfo di parte nera črni gvelf
B) m
1. črnina, črna barva, črno:
mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
vestire di nero obleči se v črno
2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
nero animale živalsko oglje
nero di anilina kem. anilinsko črnilo
nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
nero di seppia zool. sipje črnilo
3. umet. sepija
4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)
5. ekst. črnec
6. pren. fašist
7. pren. klerikalec
8. hist. črni (za časa italijanskih komun)
9. agr. (fumaggine) črnoba - paiōlo m kotel:
nero come il paiolo črn kot oglje - pece f smola:
pece greca kolofonija
pece liquida katran, katranska smola
pece nera ladijska smola
nero come la pece pren. črn kot oglje - razžáriti (-im) | razžárjati (-am) perf. imperf.
1. arroventare, rendere rovente:
razžarjati kovino arroventare il metallo
2. ekst. ravvivare il fuoco:
razžarjati oglje ravvivare il carbone (ardente)
3. pren. scaldare, arroventare
4. pren. rinfocolare (le passioni), eccitare; scaldare:
vino jih je začelo razžarjati il vino li scaldava sempre più - risálen (-lna -o) adj. di, da disegno:
risalni pribor, risalne potrebščine arnesi da disegno
risalna deska tavolo da disegno
risalni list foglio da disegno
risalni papir carta da disegno
risalni žebljiček puntina da disegno, cimice
risalno oglje carboncino
risalno pero tiralinee - skúhati (-am)
A) perf. ➞ kuhati
1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
skuhati polento fare la polenta
skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè
2. preparare; distillare; fare:
skuhati marmelado fare la marmellata
skuhati žganje distillare l'acquavite
skuhati oglje fare la carbonella
3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
skuhati zaroto ordire una congiura
skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta
B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.
1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori
2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo - tizzone m goreče poleno, živ ogorek:
nero più che un tizzone črn kot oglje
tizzone d'inferno pren. hudobnež, malopridnež, seme peklensko - žgáti (žgèm)
A) imperf.
1. bruciare:
žgati drva bruciare la legna
žgati kadilo bruciare l'incenso
2. metal. cuocere; gosp. tostare:
žgati apnenec, rudo cuocere il calcare, il minerale
žgati oglje fare la carbonella
žgati kavo tostare il caffè
3. ustionare
4. (povzročati bolečino) bruciare:
žeja jih žge la sete li brucia
krivica, ljubosumje žge l'ingiustizia, la gelosia bruciano
5. (zelo pripekati) bruciare, scottare:
sonce že ves teden žge il sole scotta da una settimana
6. pog.
žgati po sovražniku sparare al nemico
B) žgáti se (žgèm se) imperf. refl.
1. intr. bruciare
2. pren. rosolarsi, crogiolarsi (al sole) - žív (-a -o)
A) adj.
1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo
2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta
3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive
4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente
5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva
6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne
7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi
8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza
9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo
B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta - živálski (-a -o) adj.
1. animale, degli animali, zoologico:
živalski organizem organismo animale
živalska vrsta specie animale
živalski vrt giardino zoologico
astr. živalski krog zodiaco
biol. živalski mikroorganizmi microorganismi animali
biol. živalske beljakovine proteine animali
biol. živalski plankton zooplancton
farm. živalsko oglje carbone animale
lit. živalska pesnitev epopea animalesca
živalski škrob glicogeno
živalski zajedavec zooparassita
lingv. živalsko ime zoonimo
živalsko okostje carcame
2. pren. animalesco:
živalski nagoni istinti animaleschi
živalski kriki grida animalesche
3. (surov, okruten) bestiale, crudele
/ 1
Število zadetkov: 19