Franja

Zadetki iskanja

  • assorbire v. tr. (pres. assōrbo, assorbisco)

    1. vpiti, vsrkati, absorbirati:
    la spugna assorbe l'acqua spužva vpija vodo

    2. asimilirati:
    i Romani assorbirono la cultura greca Rimljani so asimilirali grško kulturo

    3. iti za, požreti:
    l'affitto assorbe gran parte dello stipendio za najemnino gre dober del plače, najemnina požre dober del plače

    4. zaposliti, zaposlovati:
    lo studio mi assorbe completamente študij me popolnoma zaposluje
  • voltare

    A) v. tr. (pres. vōlto)

    1. obrniti, obračati:
    voltare le acque speljati vodo
    voltare casacca, gabbana pren. obrniti plašč (po vetru), biti nestanoviten
    volta pagina! pog. govorimo o čem drugem!
    voltare la prua verso la riva obrniti premec proti obali
    voltare le spalle a qcn. komu obrniti hrbet; pren. koga pustiti na cedilu
    voltare le spalle alla fortuna pren. zamuditi ugodno priložnost
    voltare le spalle al nemico pobegniti, bežati pred sovražnikom

    2. knjižno prevesti, prevajati

    3. zaviti, iti za:
    appena voltato l'angolo c'è la fermata postajališče je takoj za vogalom

    B) v. intr. zaviti; iti, hoditi v:
    voltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo

    C) ➞ voltarsi v. rifl. (pres. mi vōlto)

    1. menjati se; obrniti, obračati se; iti na:
    il tempo si sta voltando al brutto vreme gre na slabše

    2. obrniti, obračati se:
    non saper dove voltarsi, da che parte voltarsi pren. ne vedeti kaj storiti, kam se obrniti (po pomoč)
    voltarsi contro qcn. upreti se komu
  • accodare

    A) v. tr. (pres. accodo) zvezati tovorne živali (drugo za drugo), postaviti v vrsto

    B) ➞ accodarsi v. rifl. (pres. mi accodo) postaviti se v vrsto, iti za kom:
    accodarsi a uno iti za kom, slediti komu
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • apprēsso

    A) avv.

    1. poleg:
    portarsi appresso qcs. nositi kaj s seboj
    mettere appresso due cose pren. primerjati (dve stvari)

    2. potem, zatem, pozneje:
    come si seppe appresso kot se je pozneje izvedelo
    poco appresso kmalu zatem

    3. zadaj

    B) prep. knjižno, star.

    1. pri, poleg:
    stare appresso a qcn. biti poleg koga

    2. za:
    andare appresso a qcn. iti za kom

    3. po:
    appresso la morte po smrti

    4.
    appresso i Greci pri Grkih

    C) agg. invar. naslednji:
    l'anno appresso naslednje leto
  • bóter (-tra) | -tra (-e) m, f

    1. rel. compare, comare; padrino, madrina (di battesimo, cresima):
    biti, iti za botra far da padrino, madrina; tenere a battesimo, a cresima

    2. (starejši moški, stric; starejša ženska, teta) compare, comare; pren.
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco duro, marcio
  • buttare

    A) v. tr. (pres. butto)

    1. vreči, metati, zagnati:
    buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
    buttare fuori vreči ven, spoditi
    buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
    buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
    buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
    buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
    buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
    buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
    buttare giù oslabiti, zdelati:
    la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
    buttare là ziniti tjavdan:
    buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
    buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
    i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
    buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

    2. odvreči, odkrižati se:
    butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

    3. metati stran, zapravljati:
    buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
    guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
    buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

    4. izločati; teči (iz):
    la ferita butta pus iz rane teče gnoj

    5. poganjati, kliti:
    gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

    B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
    il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
    un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

    C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

    1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
    buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
    buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
    buttarsi al collo vreči se okrog vratu
    buttarsi in ginocchio pasti na kolena
    buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
    buttarsi malato narediti se bolnega
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
    buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
    buttarsi giù obupati

    2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
    ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

    3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
    è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!
  • esēquie f pl. pogreb, pogrebna slovesnost:
    seguire le esequie di qcn. iti za pogrebom nekoga
  • fēretro m krsta:
    seguire il feretro iti za krsto
  • fuōco

    A) m (pl. -chi)

    1. ogenj:
    accendere il fuoco zakuriti
    soffocare il fuoco ugasniti ogenj
    cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
    fuoco vivo močen ogenj
    mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
    fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
    legna da fuoco drva za kurjavo
    prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
    dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
    fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
    fuoco di artificio, artificiale ognjemet
    a fuoco toplo:
    lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
    bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
    il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
    mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
    parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
    fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
    farsi, diventare di fuoco močno zardeti
    scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
    mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
    fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
    fuoco eterno pren. večni ogenj

    2. požar:
    vigili del fuoco gasilci
    al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
    mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem

    3. grmada:
    gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado

    4. ogenj, strel, streljanje:
    un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
    fuoco incrociato navzkrižni ogenj
    cessare il fuoco ustaviti ogenj
    riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
    arma da fuoco strelno orožje
    bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
    fare fuoco ustreliti, streljati
    battesimo del fuoco ognjeni krst
    andare al fuoco iti v boj

    5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
    un uomo tutto fuoco ognjevit človek
    stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
    soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
    versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
    far fuoco navdušiti, razvneti
    avere il fuoco addosso biti poln ognja

    6. fiz. gorišče, fokus:
    mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)

    B) inter.
    fuoco! ogenj!
  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
  • kŕsta (-e) f bara, feretro, cassa da morto:
    iti za krsto seguire il feretro
  • méd (-ú) m

    1. miele; nettare; secrezione mellea:
    sladek kot med dolce come il miele
    akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
    čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
    točiti med torchiare il miele
    točeni med miele centrifugato
    pren. med in mleko latte e miele

    2. pren. miele:
    pren. iti za med andare a ruba

    3. star. (medica) idromele; pren.
    tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
    pren. sam med ga je persona tutta miele
    mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
    na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
    sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
    turški med miele turco
    PREGOVORI:
    na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • ôgenj (ôgnja) m

    1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
    ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
    na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
    kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
    ogenj! fuoco!

    2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
    kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

    3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
    imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
    biti poln ognja avere il fuoco addosso

    4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
    ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

    5. voj. fuoco; tiro:
    strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
    navzkrižni ogenj fuoco incrociato
    ogenj! fuoco!
    protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

    6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
    dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
    bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
    pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
    pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
    iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
    imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
    prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
    biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
    igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
    biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
    bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
    iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
    bengalični ogenj bengala
    Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
    grški ogenj fuoco greco
    olimpijski ogenj fuoco olimpico
    rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
    metalec ognja lanciafiamme
    požiralec ognja mangiafuoco
    teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
    taborni ogenj fuoco, falò
    igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto
  • pèsek (-ska) m dem. od pes (psiček) cagnolino:
    iti za kom kakor pesek seguire, ubbidire qcn. docilmente
  • ruba f
    andare a ruba trgov. iti za med, dobro se prodajati
  • seguire

    A) v. tr. (pres. seguo)

    1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
    il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
    un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal

    2. iti, hoditi po:
    seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
    seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
    seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati

    3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
    seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
    seguire la moda slediti modi

    4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
    seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
    seguire la lezione poslušati predavanje
    seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva

    B) v. intr.

    1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
    ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov

    2. dogoditi, dogajati se; biti:
    segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo

    3. nadaljevati se:
    segue se nadaljuje (v naslednji številki)
  • tenere*

    A) v. tr. (pres. tēngo)

    1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
    tenere le briglie držati uzde
    tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
    tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
    è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
    tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
    tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

    2. držati, imeti, nositi:
    tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
    tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
    tenere a bada qcn. paziti na koga
    tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
    tenere una cameriera imeti služkinjo
    tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
    tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
    tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
    tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
    tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
    tenere una nota glasba držati noto
    tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
    tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
    tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
    tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
    tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

    3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
    tenere la parola držati besedo
    tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
    tenere un segreto ne izdati skrivnosti
    tenere un impegno spoštovati obvezo

    4. držati, imeti; vzeti, jemati:
    tieni!, pog.
    te'! na, vzemi!

    5. južnoital. imeti (posedovati):
    tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

    6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
    l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
    il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

    7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
    tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
    tenere bottega imeti trgovino
    tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

    8. držati (vsebina):
    la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

    9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
    tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
    tenere una riunione imeti sestanek

    10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
    tenere la destra iti po desni
    tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
    tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
    tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
    tenere la strada avto držati se ceste
    tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
    tenere testa a qcn. kljubovati komu

    11. imeti za:
    tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
    tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
    tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

    12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
    tenere caldo biti topel (oblačilo)
    tenere compagnia delati družbo
    tenere conto di qcs. kaj upoštevati
    tenere un discorso imeti govor
    tenere una lezione imeti predavanje
    tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
    tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
    tenere stretto stisniti, stiskati
    tenere udienza imeti razpravo

    B) v. intr.

    1. držati, vzdržati:
    tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
    tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
    il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

    2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
    una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
    le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

    3. iti:
    tenere a destra iti po desni
    tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

    4.
    tenere per qcn. držati za koga
    tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

    5. veliko dati na:
    uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
    tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

    6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
    il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
    il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

    C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

    1. držati se za:
    tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
    i due si tenevano per mano držala sta se za roko

    2. držati se, biti (v položaju):
    tenersi aggiornato biti na tekočem
    tenersi sulla difensiva ne napadati
    tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
    tenersi a distanza, da parte držati se na strani
    tenersi a galla plavati, biti na površini
    tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
    tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

    3. zadržati se:
    tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

    4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
    tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
    tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
    tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

    5. iti:
    tenersi a sinistra iti po levi
    tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
    tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

    6. biti, čutiti se:
    tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen
Število zadetkov: 19