Franja

Zadetki iskanja

  • ísti (-a -o)

    A) adj.

    1. stesso, medesimo, identico:
    rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
    en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
    hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

    2. pog. (enak) stesso, uguale:
    nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
    pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
    pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
    ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
    v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
    v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
    pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
    (človek) istih let coetaneo

    B) ísti (-a -o) m, f, n

    1. isti, ista lo stesso, la stessa

    2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
    goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
    biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima
  • desso pron. knjižno ta, isti; taisti, dotični:
    sono io quel desso šalj. jaz sem ta, dotični
  • esso pron.

    1. on, to (v ednini za živali in predmete neopredeljenega spola):
    ho ascoltato il tuo piano: esso è ottimo poslušal sem tvoj načrt: odličen je

    2. ta, prav ta; isti
  • id. kraticaidem isti, isto
  • idem tujka latinsko

    A) pron. invar. isti, isto

    B) avv. pog. šalj. prav tako
  • identificare

    A) v. tr. (pres. identifico)

    1. istiti, imeti kaj za isto:
    identificare due concetti istiti, enačiti dva pojma

    2. identificirati; ugotoviti, ugotavljati; določiti, določati istovetnost

    B) ➞ identificarsi v. rifl. (pres. mi identifico)

    1. poistovetiti se; vživeti se:
    l'attore si è identificato perfettamente nel personaggio igralec se je imenitno vživel v lik

    2. biti istoveten, isti
  • medesimo

    A) agg.

    1. isti:
    ha detto le medesime cose povedal je isto
    lo stesso e medesimo discorso prav iste besede
    nel medesimo tempo istočasno, poleg tega

    2. isti, enak:
    ha le medesime dimensioni ima enake razsežnosti

    3. sam:
    io medesimo l'ho visto sam sem to videl

    B) pron. isti, ista oseba; isto:
    e siamo al medesimo pa smo spet pri istem
  • stesso

    A) agg.

    1. isti:
    è sempre la stessa storia vedno ista pesem
    al tempo stesso, nello stesso tempo istočasno; ekst. hkrati

    2. (v podkrepitev) sam, osebno:
    la mostra è stata inaugurata dal presidente stesso predsednik osebno je odprl razstavo

    3. še, prav:
    oggi stesso še danes

    4. celo, sam:
    lo stesso modo con cui si comporta lo squalifica sam način, kako se obnaša, ga postavlja v slabo luč

    B) pron.

    1. isti, ista oseba

    2. isto:
    fa lo stesso isto je, vseeno je
    essere sempre alle stesse biti vedno pri istem, pri starem

    3. absol. pog.
    lo stesso vseeno
  • equivalere*

    A) v. intr. (pres. equivalgo) biti enakovreden, biti isti kot, biti enak:
    la tua risposta equivale a un'offesa tvoj odgovor je isto kot žalitev

    B) ➞ equivalersi v. rifl. (pres. mi equivalgo) biti si enak, biti v ravnotežju
  • barca1 f

    1. čoln, barka:
    barca da pesca ribiška barka
    barca da diporto športni čoln
    barca a remi, a vela, a motore čoln na vesla, jadrnica, motorni čoln
    andare, essere in barca pren. biti zmeden, mečkati

    2. ekst. športno plovilo, barka, ladja, jahta:
    fare le vacanze in barca preživeti počitnice na barki

    3. pren. posli, družina, delo, podjetje:
    mandare avanti la barca prebijati se
    la barca fa acqua da tutte le parti pri poslih škriplje, slabo kaže
    siamo tutti nella stessa barca vsi smo v isti kaši
  • čŕta (-e) f

    1. linea; riga, rigo:
    narediti, potegniti črto tirare una linea
    debela, tanka črta linea grossa, sottile
    navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
    cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
    vzporedna črta (linea) parallela
    muz. notna črta rigo musicale
    pog. nogavice brez črte calze senza cucitura

    2. (črti podobna zareza) linea:
    črte na dlani, na roki linee della mano
    črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti

    3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
    bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva

    4. (obris, kontura) linea, contorno

    5. gled. cancellazione (del testo)

    6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
    pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
    (opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
    pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
    znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
    razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
    aer. zračna črta linea d'aria
    avt. neprekinjena črta striscia continua
    jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
    mat. ulomkova črta linea frazionale
    navt. vodna črta linea d'acqua
    ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
    šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza
  • distanziomētrico agg. (m pl. -ci) daljinomerski:
    pannello distanziometrico železn. prometni znak, ki označuje razdaljo od prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini
  • ērba f bot.

    1. trava:
    erba amara navadni vratič (Tanacetum vulgare)
    erba angelica angelski koren (Angelica silvestre)
    erba benedetta navadna sretena (Geum urbanum)
    erba medica, erba spagna lucerna (Hedicago sativa)
    erba saetta vodni orešek (Sagittaria sagittifolia)
    erba strega enoletni golšec (Mercurialis annua)
    punto erba obrt stebelni vbod
    in erba v klici
    dottore in erba bodoči doktor
    fare l'erba kositi travo
    fare d'ogni erba un fascio pren. metati vse v isti koš
    dare l'erba trastullo a qcn. pren. z lepimi besedami koga pitati
    questo non è l'erba del tuo orto pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
    non sono più dell'erba d'oggi pren. nisem danes na svet prišel
    campa, cavallo mio, che l'erba cresce tvoja obljuba je zimska odjuga
    PREGOVORI: l'erba del vicino è sempre più verde preg. trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena

    2.
    erbe pl. zelenjava:
    piazza delle erbe zelenjavna tržnica
    erbe aromatiche dišave
    erbe medicinali zdravilna zelišča

    3. žarg. trava (marihuana, hašiš)
  • jemáti (jêmljem)

    A) imperf. ➞ vzeti

    1. prendere;
    jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

    2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
    jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
    jemati sobo prendere, affittare una camera
    jemati davke imporre, riscuotere tasse

    3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
    delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
    jemati komu pogum scoraggiare qcn.

    4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
    bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

    5. (z glagolskim samostalnikom):
    jemati v službo, na delo assumere
    jemati v čiščenje pulire
    jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
    jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
    jemati za hlapce prendere in servizio
    jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

    6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
    jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
    jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
    jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

    7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
    rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
    jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
    jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

    8. (imeti določen odnos do česa):
    jemati za šalo prendere per scherzo
    jemati resno prendere sul serio

    9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
    jemati zdravilo prendere la medicina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
    jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
    pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
    jemati vid togliere la vista, accecare
    žarg. jemati ure prendere lezioni
    besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
    jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
    jemati na znanje prendere atto di qcs.
    jemati v zakup appaltare
    iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
    pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
    jemati voljo demoralizzare, disincentivare
    jemati vzorce campionare

    B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
    le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
  • kòš (-a) m

    1. gerla:
    agr. gnojni koš carro del letame
    pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna

    2. cesta, cesto; canestro, paniere:
    koš za papir cestino (della carta straccia)

    3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino

    4. anat.
    prsni koš cassa, gabbia toracica

    5. šport. canestro, cesto:
    metati, streljati na koš tirare a canestro
    zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro

    6. navt. (jamborni koš) coffa

    7. žarg. mont.
    dvigalni koš gabbia (di estrazione)

    8. (velika količina) mucchio; palata:
    na koše a mucchi, a palate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
    metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
    ne soditi v isti koš non essere uguali
    romati v koš essere cestinato
    agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
    čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
    zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
    gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
    avt. prekucni koš cassone ribaltabile
    teh. sesalni koš succhieruola
  • màh (-a) m

    1. colpo; pugno:
    mah z veslom colpo di remo
    z enim mahom je podrl nasprotnika con un solo pugno abbattè l'avversario

    2. star. (razmah) slancio

    3. star. (trenutek) momento;
    v en mah, v isti mah nello stesso tempo, nel contempo
    dogodki so si sledili mah na mah gli avvenimenti si susseguivano vertiginosamente
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    jur. uboj na mah omicidio di secondo grado, senza premeditazione
  • povŕšje (-a) n superficie:
    suho in kamnito površje superficie arida e sassosa
    zemeljsko površje superficie terrestre
    splavati na površje venire in superficie, a galla
    pren. na površju so vedno eni in isti ljudje sono sempre le stesse persone ad essere nelle posizioni, nei punti chiave
  • róg (-a) m

    1. corno (pl. f corna: pri živalih; pl. m corni: temu podobna priprava):
    krava ga je sunila z rogom la vacca gli diede una cornata
    gamsov, volovski rog corno di camoscio, di bue
    pren. tema kakor v rogu buio fitto

    2. muz. corno:
    angleški rog corno inglese
    krilni rog flicorno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. rog obilja corno dell'abbondanza, cornucopia
    rog za smodnik corno per polvere da sparo
    rogova polmeseca i corni della luna
    lovski rog corno da caccia
    polževi rogovi (tipalnice) le corna della lumaca
    rog od udarca corno, bernoccolo
    pren. žena mu je nasadila, nataknila roge la moglie gli fa le corna
    pren. on nosi roge lui porta le corna, è cornuto
    pren. v isti rog trobiti s kom ululare coi lupi
    pren. ugnati koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    geogr. Afriški rog Corno d'Africa
    rog kopita (roževina) sostanza cornea
    anat. rogovi sivine corni (anteriori, posteriori) della sostanza grigia
    navt. rog za meglo corno da nebbia
    rog (nos)
    nakovala il corno dell'incudine
  • sangue

    A) m

    1. kri:
    animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
    bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
    duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
    fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
    macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
    lago, pozza di sangue mlaka krvi
    avere orrore del sangue mrziti nasilje
    avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
    cavar sangue puščati kri
    cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
    dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
    lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
    pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
    percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
    spargere sangue moriti, klati

    2. pren. duh; moč, zagon:
    costare sangue terjati veliko truda, žrtev
    sudare sangue garati kot živina

    3. pren. duševno stanje, čustvo:
    sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
    a sangue freddo hladnokrvno
    a sangue caldo v navalu jeze, strasti
    calma e sangue freddo! le mirno kri!
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
    avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
    avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
    fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
    farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
    piangere lacrime di sangue bridko se kesati
    sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
    sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
    soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

    4. pren. kri, rod:
    gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
    legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
    quelli del proprio sangue sorodniki
    principe di sangue reale princ kraljevega rodu
    sangue blu modra kri
    sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
    avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
    buon sangue non mente kri ne laže
    essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

    5.
    mezzo sangue mešanec, mestic
    puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

    6. pren. kri:
    cavata di sangue pretiran strošek
    succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

    7. inter.
    sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

    B) agg. invar. živordeč
  • sápa (-e) f

    1. respiro, fiato, alito:
    sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
    zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
    čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto

    2. venticello, alito (di vento):
    večerna sapa venticello serale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
    daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
    na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
    vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
    sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
    spet priti do sape riprendere fiato
    hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
    povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato