Franja

Zadetki iskanja

  • intima f anat. notranja plast žile, intima
  • íntima (-e) f

    1. pren. intimo

    2. (prijetnost, domačnost) intimità

    3. anat. tunica intima (dell'arteria)
  • intimità f

    1. iskrenost, zaupnost, intimnost; notranjost; skritost

    2. pren. notranjost; intima; zavetje:
    l'intimità della casa zavetje doma

    3. pl. intimni, zaupni odnosi
  • intimo

    A) agg.

    1. intimen, skrit:
    biancheria intima spodnje perilo
    parti intime evfemistično sramni deli telesa, osramje, pudenda

    2. notranji, globok:
    intima convinzione globoko prepričanje

    3. pren. skrit, skriven, tajen

    4. tesen, tesno povezan (tudi pren.):
    rapporti intimi evfemistično ljubezenski odnos

    B) m

    1. pren. notranjost; intima

    2. zaupni prijatelj, intimus
  • sacrario m (pl. -ri)

    1. relig. sakrarij

    2. spomenik:
    il sacrario dei caduti spomenik padlim

    3. pren. svetišče; intima
  • posêstrima (-e) f knjiž. sorella d'elezione; amica intima
  • biancheria f perilo:
    biancheria da uomo, per signora moško, žensko perilo
    biancheria intima intimno, spodnje perilo
    biancheria da letto posteljnina
  • intímen (-mna -o) adj.

    1. intimo:
    intimen prijatelj amico intimo

    2. (notranji) intimo

    3. (prijeten, domač) intimo, piacevole

    4. (ki je v ljubezenskem odnosu) intimo, amoroso:
    intimno razmerje rapporti intimi

    5. (ki se nanaša na določene dele telesa) intimo:
    intimno perilo biancheria intima
  • láhek (-hka -o) adj.

    1. leggero, lieve, tenue, esile:
    lahek kot pero leggero come una piuma
    lahka obleka abito leggero
    lahka artilerija artiglieria leggera
    lahek dim esile fumo

    2. facile; semplice; agevole:
    lahek zaslužek facili guadagni
    lahka zmaga facile vittoria

    3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
    lahka hoja andatura leggera

    4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
    lahka bolezen malattia leggera
    lahka rana ferita leggera
    lahko vino vino leggero

    5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
    lahek porod parto facile
    lahko noč! buona notte!

    6. (ki se dobro počuti) leggero:
    odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

    7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
    lahka ženska donnina allegra, cocotte

    8. (nezahteven) leggero:
    lahka glasba musica leggera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
    imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
    kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
    ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
    šah. lahka figura alfiere, cavallo
    lahka industrija industria leggera
    šport. lahka kategorija peso leggero
    lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
    lahka kovina metallo leggero
    lahka obutev calzature basse
    voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
    lahki bencin benzina leggera
    grad. lahki beton calcestruzzo poroso
    strojn. lahko olje olio leggero
    tekst. lahek baržun vellutino
    navt. lahek motorni čoln motolancia
    lahek za upravljanje maneggevole
    gled. lahka veseloigra pochade
    lahki motocikel motoretta
    tekst. lahko bombažno blago cotonina
  • nótranji (-a -e) adj.

    1. interno, interiore:
    notranje plasti strati interiori
    notranja oprema arredamento interno

    2. (ki poteka znotraj države) interno:
    notranje tržišče mercato interno
    ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

    3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
    notranje življenje vita interiore

    4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. notranja energija energia interna
    ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
    med. notranja krvavitev emorragia interna
    lit. notranja rima rima al mezzo
    notranje dihanje respirazione interna
    fiziol. notranje izločanje secrezione interna
    notranje morje mare interiore
    ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
    mat. notranji kot angolo interno
    lit. notranji monolog monologo interiore
    anat. notranji organi organi interni
    notranji zajedavec parassita interno
    lingv. notranji predmet oggetto interiore
    avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
    zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
    anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
    notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
    anat. notranja nosna odprtina coana
    grad. notranja obloga lambrì
    zool. notranja ovojnica zarodka amnio
    anat. notranja plast žile intima
    navt. notranja prečka trinchettina
    lit. notranja rima rimalmezzo
    obl. notranja stran kožuha interno
    notranja vrata bussola
    polit. notranje zadeve interno, interni
    anat. notranje uho labirinto
    bot. notranji belkasti sloj albedine
    arhit. notranji lok sottarco, intradosso
    strojn. notranji navoj madrevite
    notranji podplat tramezza
    film. notranji posnetki interno, interni
    notranji šiv basta
  • odráz (-a) m riflesso; espressione:
    pesem je odraz doživetja la poesia è espressione di un'esperienza intima
  • perílo (-a) n

    1. biancheria, bucato; lingeria:
    prati, likati perilo lavare, stirare la biancheria
    obešati perilo appendere, stendere il bucato
    bombažno, sintetično perilo biancheria di cotone, biancheria sintetica
    košara za perilo cesta della biancheria
    posteljno perilo biancheria da letto
    spodnje perilo biancheria intima
    moško, žensko perilo biancheria da uomo, per signora
    šivilja za perilo cucitrice di bianco

    2. fiziol.
    mesečno perilo mestruazione, flusso mestruale
  • piēga f

    1. guba:
    gonna a pieghe nabrano krilo
    messa in piega vodna ondulacija
    la piega dei calzoni hlačna guba

    2. geol. nagubanost

    3. nagnjenje, nagnjenost:
    prendere una buona, cattiva piega obrniti, obračati se na dobro, na slabo
    le pieghe dell'anima duševna notranjost, intima
  • relazione f

    1. odnos, zveza; povezava:
    relazione di causa ed effetto vzročno-posledična zveza
    relazione tra materia e forma odnos med materijo in obliko
    fatti in intima relazione tra loro medsebojno tesno povezani dogodki
    in relazione a v zvezi s, z, kar zadeva

    2. mat. odnos, razmerje, relacija:
    relazione di uguaglianza enakost; fiz. relativnostni zakon

    3. (medosebni) odnos, zveza:
    relazione di amicizia, di parentela prijateljska, sorodstvena zveza
    relazioni pubbliche stik z javnostjo
    avere una relazione con imeti razmerje s, z
    essere in buone relazioni con qcn. biti v dobrih odnosih s kom

    4. (pisno, ustno) poročilo:
    fare una relazione sestaviti poročilo, poročati
  • spódnji (-a -e) adj.

    1. basso, inferiore; di sotto:
    spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
    spodnji Pad il basso Po
    spodnji del trebuha basso ventre, addome
    spodnje nadstropje il piano di sotto

    2.
    spodnja stran il rovescio
    spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa

    3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
    spodnja dovoljena teža peso minimo
    spodnja vrednost valore minimo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
    anat. spodnja čeljust mandibola
    anat. spodnja okončina estremità inferiore
    lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
    geol. spodnja kreda basso cretaceo
    geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
    bot. spodnja stran lista ipofillo
    obl. spodnje hlače mutande; slip
    obl. spodnje krilo sottogonna
    spodnje perilo biancheria intima
    spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
    spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
    spodnji del jadra bordame
    navt. spodnje jadro trevo
    grad. spodnji del stropa soppalco
    polit. spodnji dom Camera bassa
    zool. spodnji grgavec laringe
    spodnji konec mize coda di tavola
    num. spodnji krajec kovanca esergo
    spodnji krožnik sottopiatto
    mitol. spodnji svet inferi
    grad. spodnji temelj sottofondazione
  • svét (-á) m

    1. mondo, universo; terra:
    star kot svet vecchio come Matusalemme
    stvarjenje sveta la creazione del mondo
    spoznavati svet conoscere il mondo
    lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

    2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
    duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
    naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

    3. (del zemeljske površine) area, zona:
    gorat, hribovit svet zona montuosa
    raven svet zona pianeggiante

    4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
    organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
    rastlinski svet le piante, la flora
    ribji svet i pesci
    živalski svet gli animali, la fauna

    5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
    čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
    podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

    6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
    antični svet il mondo antico
    moderni, sodobni svet il mondo moderno

    7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
    svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
    svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

    8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
    moški, ženski svet gli uomini, le donne
    mladi svet i giovani
    strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
    slovanski svet gli slavi

    9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
    odpovedati se svetu rinunciare al mondo

    10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
    svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
    star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
    pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
    pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
    pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
    pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
    spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
    pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
    živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
    ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
    spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
    rel. oni svet l'aldilà
    politika mu je tuj svet di politica non s'intende
    raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
    pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
    filoz. čutni svet il mondo sensibile
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo
Število zadetkov: 16