Zadetki iskanja
- intima f anat. notranja plast žile, intima
- íntima (-e) f
1. pren. intimo
2. (prijetnost, domačnost) intimità
3. anat. tunica intima (dell'arteria) - intimità f
1. iskrenost, zaupnost, intimnost; notranjost; skritost
2. pren. notranjost; intima; zavetje:
l'intimità della casa zavetje doma
3. pl. intimni, zaupni odnosi - intimo
A) agg.
1. intimen, skrit:
biancheria intima spodnje perilo
parti intime evfemistično sramni deli telesa, osramje, pudenda
2. notranji, globok:
intima convinzione globoko prepričanje
3. pren. skrit, skriven, tajen
4. tesen, tesno povezan (tudi pren.):
rapporti intimi evfemistično ljubezenski odnos
B) m
1. pren. notranjost; intima
2. zaupni prijatelj, intimus - sacrario m (pl. -ri)
1. relig. sakrarij
2. spomenik:
il sacrario dei caduti spomenik padlim
3. pren. svetišče; intima - posêstrima (-e) f knjiž. sorella d'elezione; amica intima
- biancheria f perilo:
biancheria da uomo, per signora moško, žensko perilo
biancheria intima intimno, spodnje perilo
biancheria da letto posteljnina - intímen (-mna -o) adj.
1. intimo:
intimen prijatelj amico intimo
2. (notranji) intimo
3. (prijeten, domač) intimo, piacevole
4. (ki je v ljubezenskem odnosu) intimo, amoroso:
intimno razmerje rapporti intimi
5. (ki se nanaša na določene dele telesa) intimo:
intimno perilo biancheria intima - láhek (-hka -o) adj.
1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo
2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria
3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera
4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero
5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!
6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero
7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte
8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina - nótranji (-a -e) adj.
1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno
2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni
3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore
4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta - odráz (-a) m riflesso; espressione:
pesem je odraz doživetja la poesia è espressione di un'esperienza intima - perílo (-a) n
1. biancheria, bucato; lingeria:
prati, likati perilo lavare, stirare la biancheria
obešati perilo appendere, stendere il bucato
bombažno, sintetično perilo biancheria di cotone, biancheria sintetica
košara za perilo cesta della biancheria
posteljno perilo biancheria da letto
spodnje perilo biancheria intima
moško, žensko perilo biancheria da uomo, per signora
šivilja za perilo cucitrice di bianco
2. fiziol.
mesečno perilo mestruazione, flusso mestruale - piēga f
1. guba:
gonna a pieghe nabrano krilo
messa in piega vodna ondulacija
la piega dei calzoni hlačna guba
2. geol. nagubanost
3. nagnjenje, nagnjenost:
prendere una buona, cattiva piega obrniti, obračati se na dobro, na slabo
le pieghe dell'anima duševna notranjost, intima - relazione f
1. odnos, zveza; povezava:
relazione di causa ed effetto vzročno-posledična zveza
relazione tra materia e forma odnos med materijo in obliko
fatti in intima relazione tra loro medsebojno tesno povezani dogodki
in relazione a v zvezi s, z, kar zadeva
2. mat. odnos, razmerje, relacija:
relazione di uguaglianza enakost; fiz. relativnostni zakon
3. (medosebni) odnos, zveza:
relazione di amicizia, di parentela prijateljska, sorodstvena zveza
relazioni pubbliche stik z javnostjo
avere una relazione con imeti razmerje s, z
essere in buone relazioni con qcn. biti v dobrih odnosih s kom
4. (pisno, ustno) poročilo:
fare una relazione sestaviti poročilo, poročati - spódnji (-a -e) adj.
1. basso, inferiore; di sotto:
spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
spodnji Pad il basso Po
spodnji del trebuha basso ventre, addome
spodnje nadstropje il piano di sotto
2.
spodnja stran il rovescio
spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa
3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
spodnja dovoljena teža peso minimo
spodnja vrednost valore minimo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
anat. spodnja čeljust mandibola
anat. spodnja okončina estremità inferiore
lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
geol. spodnja kreda basso cretaceo
geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
bot. spodnja stran lista ipofillo
obl. spodnje hlače mutande; slip
obl. spodnje krilo sottogonna
spodnje perilo biancheria intima
spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
spodnji del jadra bordame
navt. spodnje jadro trevo
grad. spodnji del stropa soppalco
polit. spodnji dom Camera bassa
zool. spodnji grgavec laringe
spodnji konec mize coda di tavola
num. spodnji krajec kovanca esergo
spodnji krožnik sottopiatto
mitol. spodnji svet inferi
grad. spodnji temelj sottofondazione - svét (-á) m
1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni
2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale
3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante
4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna
5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica
6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno
7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica
8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi
9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo
10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo
/ 1
Število zadetkov: 16