Franja

Zadetki iskanja

  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • pesca f

    1. rib. ribolov:
    divieto di caccia e di pesca prepovedan lov in ribolov
    pesca al salmone lov na lososa
    pesca subacquea podvodni ribolov

    2. loterija, srečolov:
    pesca di beneficenza dobrodelna loterija
  • pésem (-smi) f

    1. lit. poesia; lirica; knjiž. carme; versi; tuba:
    pisati, deklamirati pesmi scrivere, recitare poesie
    ciklus, zbirka pesmi ciclo, raccolta di poesie
    ljubezenska, ljudska pesem poesia amorosa, popolare
    Leopardijeve pesmi i canti di Leopardi
    etn. obredna pesem canto rituale
    lit. anakreontska pesem (poesia) anacreontica
    epska, lirska pesem poesia epica, lirica
    priložnostna pesem poesia d'occasione
    pesem v enajstercih, v svobodnem verzu poesia in endecasillabi, in versi liberi

    2. muz. canzone; canto:
    cerkvena, zborovska pesem canto sacro, canto corale
    črnska duhovna pesem spiritual
    dvoglasna, večglasna pesem canto a due, a più voci

    3. ekst. canto; coro:
    pesem slavca il canto dell'usignolo
    pesem dežja, morja, vetra il canto della pioggia, del mare, del vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj je to pesem (prijetno lahko delo) adesso è roba da niente
    to je pa druga pesem un altro paio di maniche
    zmeraj ista pesem sempre la solita solfa
    bibl. Visoka pesem Cantico dei cantici
  • peso2 m

    1. fiz., kem. teža:
    peso atomico atomska teža
    peso molecolare molekularna teža
    peso specifico specifična teža

    2. teža:
    pagare a peso d'oro pren. drago plačati
    tenere due pesi e due misure imeti dvojna merila, biti pristranski

    3. šport kategorija:
    peso piuma peresna kategorija
    peso medio srednja kategorija
    peso massimo težka kategorija

    4. šport krogla

    5. trgov. teža:
    peso lordo bruto teža
    peso netto neto, čista teža
    peso morto mrtva teža; pren. breme, zavora

    6. breme (tudi pren.):
    sostenere il peso della famiglia vzdrževati družino
    togliersi un peso dallo stomaco pren. rešiti se hude skrbi
    non dar peso alle chiacchiere ne meniti se za čenče
  • pēste f

    1. med. kuga:
    peste bubbonica bubonska kuga
    peste aviaria veter. kokošja kuga
    peste bovina veter. goveja kuga
    peste suina veter. prašičja kuga

    2. pren. kuga; nadloga:
    l'indifferenza è la peste della società ravnodušnost je kuga družbe
    il ragazzo è una peste fant je prava nadloga

    3. smrad
  • pesto

    A) agg.

    1. stolčen; prebit:
    sentirsi le ossa peste biti ves prebit

    2. modrikast:
    occhi pesti modrikaste oči (od udarcev, utrujenosti)
    buio pesto trda tema

    B) m

    1. kaša; stolčena gmota

    2. kulin.
    pesto di aglio e prezzemolo omaka s česnom in peteršiljem (genoveška specialiteta)
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti

    1. cantare:
    peti kot slavček cantare come l'usignolo
    peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
    peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
    peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista

    2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
    peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole

    3. pren. dire, raccontare

    4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
    črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli

    5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
    zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
    pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
    o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
    peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
    peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
    rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
    slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria
  • pêti (-a -o) numer. quinto; cinque:
    cesar Karel V. l'imperatore Carlo V
    pripeljem se z vlakom ob peti uri arrivo col treno delle cinque
    peta kolona quinta colonna
    danes je peti avgust oggi è il cinque agosto
    šol. obiskovati peti razred frequentare la quinta (classe)
    avt. dati v peto prestavo ingranare la quinta (marcia)
    pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro
  • petindvájseti (-a -o) numer. venticinquesimo; venticinque:
    danes smo petindvajsetega oggi è il venticinque
    petindvajsetega leta nel '25
  • pezdír (-ja) m bot. canapule (della canapa, del lino); bibl.
    pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne nota il fuscello nell'occhio del prossimo e non vede la trave nel proprio
  • piaga f

    1. globoka rana

    2. pren. rana; nadloga:
    mettere un dito sulla piaga dregniti v rano
    le piaghe d'Egitto biblijsko egiptovske nadloge
    Rossi è una vera piaga! Rossi je prava nadloga!
  • piantare

    A) v. tr. (pres. pianto)

    1. agr. saditi; zasaditi

    2. poriniti, zariniti; zabijati:
    piantare un pugnale nel petto poriniti bodalo v prsi
    piantare un chiodo nel muro zabiti žebelj v zid
    piantare chiodi pren. delati dolgove, zadolževati se
    gli piantò in faccia due occhi indagatori pren. uprl je vanj vprašujoče oči

    3. zapustiti:
    piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu
    piantarla nareč. prenehati:
    e piantala! nehaj že enkrat!

    B) ➞ piantarsi v. rifl. (pres. mi pianto)

    1. zariti se; vseliti se

    2. postaviti se:
    piantarsi di fronte a postaviti se pred
  • pianto m

    1. jok; naricanje:
    pianto dirotto neustavljiv jok
    scoppiare in pianto planiti v jok

    2. ekst. žalost, pogreb:
    la partita della nazionale è stata un pianto igra državne reprezentance je bila prava žalost
  • piffero m glasba

    1. piščalka

    2. igralec na piščalko; piskač
    PREGOVORI: fare come i pifferi di montagna, che andarono per suonare e furono suonati preg. iti po volno in se vrniti ostrižen; kratko potegniti
  • pijáča (-e) f

    1. bevanda:
    mrzle, tople pijače bevande fredde, calde
    osvežilna pijača bevanda rinfrescante
    zdravilna pijača bevanda medicinale, bevanda medicamentosa, pozione
    krepčilna pijača bevanda ristoratrice, ristorativa, tonificante
    alkoholna, brezalkoholna pijača alcolico, analcolico
    žgana pijača alcolico, distillato
    naročiti pijačo ordinare da bere

    2. pren. alcolico

    3. il bere:
    pijača ga bo uničila si rovina a furia di bere
    vdajati se pijači darsi al bere
    pijača mu je šla v noge, mu je zlezla v glavo è così ubriaco, da non poter muoversi, il bere gli ha dato alla testa
  • píka (-e) f

    1. punto, macchia, macchiolina

    2. lingv. punto, puntino:
    tri pike puntini
    pren. narediti, postaviti piko na i mettere il punto sulla i
    (v medmetni rabi) tako bo, kot pravim, in pika sarà come dico io, punto e basta!

    3. vet. pipita (tudi ekst.):
    imeti piko na jeziku avere una pipita sulla lingua

    4. pog. (točka) punto:
    šport., šol. boriti se za pike lottare, battersi per i punti
    blago in živila na pike stoffa, alimentari a punti (della tessera)

    5. pren. (zelo majhna količina) soffio, nonnulla:
    za piko je manjkalo, da ga ni povozil mancò un soffio che non lo mettesse sotto
    do pike proprio tutto

    6. mat. punto:
    decimalna pika punto decimale

    7. muz. punto (di valore)

    8. tekst. pallino, pois
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti piko na koga, imeti koga na piki portare odio, astio a qcn., avercela con qcn., prendere di mira qcn.
    kozm. lepotna pika neo
    tisk. rastrska pika punto del retino
  • pingpóng (-a) m šport. pingpong, tennis da tavolo:
    pren. pingpong z dokumenti invio e rinvio di documenti
  • piōggia f (pl. -ge) dež (tudi ekst.)
    fare la pioggia e il bel tempo pren. vedriti in oblačiti
    a pioggia vse poprek, brez razlike:
    misure che colpiscono a pioggia tutti ukrepi, ki prizadevajo vse poprek
  • piombare1 v. intr. (pres. piombo)

    1. planiti na

    2. pasti (v); naleteti (na), zadeti:
    piombare nella disperazione pasti v obup
    gli è piombata addosso una sciagura zadela ga je huda nesreča