Franja

Zadetki iskanja

  • blagrováti (-újem) imperf.

    1. knjiž. stimare fortunato, felice:
    blagrovali so ženina, da je dobil tako lepo nevesto stimavano fortunato lo sposo per aver trovato una sposa tanto bella

    2. benedire:
    blagroval je trenutek, ko jo je srečal benediva la buona sorte di averla incontrata
  • blázno adv. pazzamente, follemente, insanamente:
    blazno se bati avere una paura pazza
    biti blazno zaljubljen essere pazzamente innamorato, essere innamorato cotto
    pog. imeti kaj blazno rad piacere pazzamente, da pazzi
  • bleščíca (-e) f

    1. obl. lustrino, pailette, lamé:
    večerna obleka z zlatimi bleščicami abito da sera con lustrini dorati

    2. frammento, scheggia lucente, luccicante
  • blískati | blískati se (-am (se))

    A) imperf. refl.

    1. lampeggiare:
    svetilnik se bliska v noči il faro lampeggia nella notte
    fotografi bliskajo z aparati le macchine dei fotoreporter lampeggiano

    2. tr. fare segnalazioni (con lampi di luce)

    3. ekspr. fulminare (con gli occhi, lo sguardo):
    bliskal je z očmi po prisotnih con gli cocchi fulminava i presenti

    4. risplendere, rilucere

    B) blískati se (blíska se) impers. lampeggiare, balenare:
    bliskalo se je in grmelo lampeggiava e tuonava
    ekspr. kolne, da se bliska bestemmia come un turco
    ekspr. tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi lo bastonano tanto da fargli vedere le stelle
  • blízu

    A) adv.

    1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
    tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
    pogledati od blizu guardare da vicino
    priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
    ne dati komur blizu essere inavvicinabile
    pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
    priti od blizu in od daleč venire da ogni dove

    2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
    pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina

    3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
    ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
    tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo

    4. (skoraj) quasi; circa:
    tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
    rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi

    B) prep.

    1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
    vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj

    2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
    blizu jutra verso il mattino
    blizu osmih verso le otto
    mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
    načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato

    3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
    tehta blizu centa pesa sul quintale
  • bližínski (-a -o) adj. affine, vicino, congenere:
    bližinska očala occhiali da miope
    fot. bližinski posnetek fotografia da vicino
  • blók (-a) m

    1. (večstanovanjsko poslopje) casamento; caseggiato; blocco di case; isolato; pren. alveare; (v koncentracijskem taborišču) blocco;
    kupiti stanovanje v novem bloku acquistare un appartamento in un condominio, palazzo nuovo

    2. blocco, taccuino:
    risalni blok blocco da disegno
    blok z računi bollettario
    blok za recepte ricettario

    3. polit. blocco:
    desni, levi blok il blocco delle destre, conservatore; il blocco delle sinistre, progressista

    4. (velik kos materiala) blocco:
    blok marmorja blocco di marmo

    5. filat. blocco

    6. (zapora) blocco; posto di blocco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strojn. blok motorja blocco motore
    šport. startni blok blocco di partenza
    žel. blok sistema sistema di blocco; posto di blocco
  • bòb2 (bôba) m šport. (sani in panoga) bob:
    proga za bob pista da bob
    bob dvosed, štirised bob a due, a quattro
  • bóben (-bna) m

    1. muz. tamburo; um. tamburo, rocchio;
    bobni (v glasbeni skupini) batteria
    tolči, udarjati po bobnu battere, suonare il tamburo
    veliki boben grancassa
    vojaški boben tamburo militare
    biti sit ko boben essere sazio, pieno da scoppiare
    pren. priti na boben fallire, andare all'asta
    pognati, spraviti na boben mandare in fallimento, sperperare

    2. (bobnu podoben del stroja) tamburo:
    voj. pištola na boben pistola a tamburo
    avt. zavorni boben tamburo del freno
    elektr. kabelski boben tamburo
    teh. mešalni boben tamburo (della betoniera)
  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • boglónaj inter. (v kmečkem okolju; izraža hvaležnost) grazie, Dio te ne rimeriti:
    stokrat boglonaj! mille grazie!
    za boglonaj pa me še toži e in segno di gratitudine mi cita in tribunale
    od samega boglonaj se ne da živeti di soli grazie non si vive
  • bógve adv.; inter.

    1. chissà:
    prišel je od bogve kod è venuto da chissà dove
    misli, da je bogve kaj si crede di essere chissà chi

    2. (v medmetni rabi podkrepi trditev) proprio, davvero; vivaddio:
    bogve da sem te vesel sono proprio contento di vederti
  • bōia

    A) m invar.

    1. rabelj, krvnik:
    essere il boia di qcn. neusmiljeno mučiti, trpinčiti koga

    2. lopov, falot:
    faccia di, da boia lopovski obraz

    3. pog.
    boia d'un mondo, boia d'un cane, boia d'una miseria prekleto!, presneto!

    B) agg. invar. pog.
    mondo boia!, miseria boia! prekleto!, presneto!
  • bója (-e) f navt. (plovka) boa:
    privezna boja boa per ormeggio
    svetilna boja boa da segnalazione
  • bójda adv. (baje) sembra, si dice:
    grad je bojda sezidal neki plemič sembra che il castello fosse stato costruito da un nobile
  • bolán (bólna -o)

    A) adj.

    1. malato, infermo; affetto (da):
    bolan na srcu malato di cuore
    bolan za rakom malato di cancro
    bolan za jetiko affetto da tubercolosi
    hudo, težko bolan malato grave

    2. ekst. malato; malsano; morboso:
    bolna občutljivost una suscettibilità morbosa

    3. (prizadet, vznemirjen) malato:
    bolan od ljubosumnosti, domotožja malato di gelosia, di nostalgia

    B) bólni (-a -o) m, f, n malato, malata
  • bollo m

    1. žig:
    bollo postale poštni žig
    carta da bollo kolkovani list
    marca da bollo kolek
    esente da bollo oproščen takse
    bollo di circolazione potrdilo o plačani prometni taksi

    2. žig (priprava), štampiljka:
    bollo a secco suhi žig
    bollo a umido mokri žig

    3. pog. znamka

    4. pren. (sramotni) žig, pečat

    5. pog. podplutba, lisa, odrgnina:
    ha le gambe piene di bolli noge ima polne podplutb
  • bombardamento m

    1. bombardiranje, obstreljevanje:
    aerei da bombardamento bombniki

    2. pren. bombardiranje, zasipavanje, obmetavanje (z vprašanji, obtožbami ipd.)

    3. fiz. bombardiranje, obstreljevanje
  • bombardare v. tr. (pres. bombardo)

    1. bombardirati

    2. pren. obmetavati, zasipati:
    bombardare qcn. di domande, di accuse zasipati koga z vprašanji, z obtožbami
    siamo bombardati da messaggi di ogni tipo zasipajo nas z najrazličnejšimi sporočili

    3. fiz. bombardirati, obstreljevati