Franja

Zadetki iskanja

  • bilanciare

    A) v. tr. (pres. bilancio)

    1. tehtati (tudi pren.); preudarjati:
    bilanciare le proprie possibilità pren. tehtati svoje možnosti

    2. uravnotežiti, izenačiti, izravnati, biti enak (tudi pren.):
    bilanciare le entrate e le uscite izenačiti prihodke in izdatke

    3. držati, ohranjati v ravnotežju

    B) v. intr. biti enak, odgovarjati, ustrezati, biti v skladu s čim

    C) ➞ bilanciarsi v. rifl. (pres. mi bilancio) biti v medsebojnem ravnotežju:
    le loro forze si bilanciano njihove moči so uravnotežene
    bilanciarsi fra due partiti pren. krmariti med dvema strankama
  • bilico m (pl. -chi) ravnotežje; pren. negotovost:
    tenere in bilico držati v ravnotežju, v negotovosti
    in bilico tra la vita e la morte pren. v negotovosti med življenjem in smrtjo; ponte a bilico železn. mostna tehtnica
  • biscia f (pl. -sce)

    1. nestrupena kača:
    biscia d'acqua belouška (Natrix natrix)

    2.
    in, a biscia pren. cikcakasto
  • biscōtto

    A) m

    1. piškot, keks:
    biscotto all'anice janežev piškot
    fare il biscotto šport žarg. dajati konju nedovoljena sredstva

    2. prepečenec:
    mettersi in mare senza biscotto pren. lotiti se česa nepripravljen

    3. neloščen porcelan, biskvit

    B) agg. prepečen
  • bisogno m

    1. potreba:
    avere bisogno di potrebovati
    esserci bisogno di biti kaj potrebno

    2. ekst. potreba, pomanjkanje, stiska:
    vivere in grande bisogno živeti v velikem pomanjkanju

    3. potreba (telesna, duševna):
    sento il bisogno di sfogarmi moram si dati duška

    4. (zlasti v pl.) evfemistično potreba:
    fare i propri bisogni iti na potrebo
  • bístvo (-a) n

    1. essenza, sostanza; nocciolo, nodo; quintessenza; pren. pog. sugo:
    prodreti v bistvo problema penetrare nell'essenza del problema
    v bistvu in sostanza
    bistvo razgovora il sugo del discorso

    2. filoz. sostanza; quiddità

    3. knjiž. l'essere
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bivaccare v. intr. (pres. bivacco)

    1. bivakirati, taboriti:
    bivaccare in parete alpin. bivakirati v steni

    2. zasilno bivati, stanovati
  • bivacco m (pl. -chi) alpin. bivak, bivakiranje:
    bivacco in parete alpin. bivak v steni
  • bivák (-a) m

    1. alp. bivacco;
    bivak v steni bivacco in parete

    2. il bivaccare
  • bívati (-am) imperf.

    1. (stanovati, živeti) stare, vivere, dimorare:
    bivati na deželi stare, vivere in campagna

    2. essere, esistere
  • blagó (-á) n

    1. trg. merce; prodotti, articoli:
    dobaviti, prodajati blago fornire, vendere la merce
    plačevati v blagu pagare in natura
    industrjsko blago prodotti industriali
    blago za široko potrošnjo prodotti di largo consumo
    izvozno blago merce da esportazione, prodotti per l'esportazione

    2. (tekstilni izdelki, tkanina) roba, tessuto; materiale:
    volneno blago tessuto di lana
    črtasto, enobarvno blago tessuto a quadretti, a tinta unita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    trg kosovno, razsuto blago merce venduta a pezzi, merce sciolta
    ekon. potrošno blago merce di consumo
    trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
    blago gre dobro, nima cene la merce va a ruba, si vende a prezzi stracciati
    zbirati narodopisno blago raccogliere materiale etnografico
    PREGOVORI:
    dobro blago se samo hvali il buon vino non vuole frasca
  • blágor (-gra)

    A) m bene; benessere:
    telesni in duhovni blagor il benessere fisico e spirituale
    javni blagor il bene comune
    narodov blagor il bene del popolo
    rel. osmero blagrov le otto beatitudini

    B) adv.
    blagor ti (tebi), blagor mu, njej, jim beato te, lui, beata lei, beati loro
  • blamáža (-e) f ekspr.

    1. vergogna, onta; umiliazione:
    doživeti blamažo subire un'onta

    2. situazione spiacevole:
    spraviti koga v blamažo mettere uno in una situazione spiacevole
  • blísk (-a) m

    1. fulmine; baleno:
    slepeč blisk un fulmine abbagliante
    blisk in grom fulmini e tuoni
    planiti kakor blisk piombare come un fulmine

    2. bagliore, lampo:
    blisk reflektorjev il bagliore dei riflettori
  • blískati | blískati se (-am (se))

    A) imperf. refl.

    1. lampeggiare:
    svetilnik se bliska v noči il faro lampeggia nella notte
    fotografi bliskajo z aparati le macchine dei fotoreporter lampeggiano

    2. tr. fare segnalazioni (con lampi di luce)

    3. ekspr. fulminare (con gli occhi, lo sguardo):
    bliskal je z očmi po prisotnih con gli cocchi fulminava i presenti

    4. risplendere, rilucere

    B) blískati se (blíska se) impers. lampeggiare, balenare:
    bliskalo se je in grmelo lampeggiava e tuonava
    ekspr. kolne, da se bliska bestemmia come un turco
    ekspr. tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi lo bastonano tanto da fargli vedere le stelle
  • blísniti (-em)

    A) perf.

    1. sfolgorare, balenare, risplendere, mandare riflessi, brillare:
    luč blisne v sobi nella stanza risplende la luce

    2. ekspr. (šiniti) guizzare:
    puščica blisne v zrak la freccia guizza nell'aria

    B) blísniti (blísne) impers. balenare (tudi pren.):
    blisnilo mu je skozi možgane in testa gli balenò
  • blízek (-zka -o) adj. knjiž. prossimo, affine, consimile:
    blizek in prijateljski narod popolo affine e amico
  • blízu

    A) adv.

    1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
    tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
    pogledati od blizu guardare da vicino
    priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
    ne dati komur blizu essere inavvicinabile
    pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
    priti od blizu in od daleč venire da ogni dove

    2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
    pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina

    3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
    ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
    tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo

    4. (skoraj) quasi; circa:
    tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
    rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi

    B) prep.

    1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
    vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj

    2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
    blizu jutra verso il mattino
    blizu osmih verso le otto
    mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
    načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato

    3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
    tehta blizu centa pesa sul quintale
  • blocco1 m (pl. -chi)

    1. blok:
    un blocco di marmo blok marmorja
    in blocco celovito
    considerare, valutare in blocco qcs. pren. celovito vrednotiti, ocenjevati kaj

    2. blok, zveza:
    il blocco delle sinistre polit. levi blok
    fare, formare blocco, unirsi un blocco, in un blocco oblikovati blok, združiti se

    3. beležnica, blok:
    blocco appunti beležnica

    4. strojn.
    blocco cilindri, blocco motore cilindrski blok, blok motorja

    5. šport
    blocco di partenza startni blok